Ko sem brala to zgodbo, sem bila zgrožena! Sama sem zelo dosti bila pri zdravnikih, v bolnišnicah, ker me zdravje kar naprej jezi. In verjamem, da ni samo v Postojni takšna malomarnost in brezbrižnost, ampak skoraj kar povsod (izjeme so izvzete!). Dejstvo pa je, da potem zagovarjajo svoja stališča in sodelavce, pa če ravno so krivi za smrt!
Na kratko bi povedala zgodbo moje mami, ki je, seveda z atijem, že bila na tem, da bosta posvojila otroka. 5 let od poroke sta se zaman trudila in ko so ji zdravniki rekli, da bo še ena operacija mogoče le pomagala, potem pa nič več, je zanosila! Kolikor mi pravita, sta bila srečna - in to tudi kažeta! Vendar pa vse ni potekalo normalno. Nosečnost ja, porod pa je bil točno na veliko noč. In mami pride pozno popoldan v bolnišnico, kjer je v mukah zaman čakala zdravnika in ostalo osebje in nato, ko pridejo, je bila še toliko pri sebi, da je ugotovila, da so menda preveč nazdravljali ob prazniku...obup! Rekla je sestram, da ji nekaj teče pod hrbet...in sestra "naj le teče!"... vendar so ji nato morali narediti carski rez in je vse skupaj seveda dokaj hitro minilo. Nato je bila še dolgo v narkozi, in ko je rekla, da želi videti otroka, je sestra prinesla kar prvega, ki ji je prišel pod roke. In mami se je zadrla, da to že ni njen otrok! Seveda je bilo dretje z druge strani tudi prisotno in na koncu, ko je sestra pogledala ime, je rekla: pa saj res ni vaša...
No, v bistvu potem je mami bila kar hitro odpuščena iz bolnišnice, vendar se ji je doma stanje po hitrem postopku poslabšalo! Morala je nazaj v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so ji žAL pustili PO NESREČI, seveda košček posteljice... Nevem koliko mesecev je bila nato na zdravljenju, zdravniki so atiju že pošiljali socialno, češ, da saj je žena že itak napol mrtva. Vendar je mami hvalabogu preživela-po darovanju krvi prijaznih ljudi! Resnična hvala nevem vse komu! Bilo je pa seveda grozno zanjo, saj je baje jaz sploh nisem več prepoznala, čeprav sem bila že večja, pa tudi bolečin se ne da opisati. Od tega carskega reza ji je pa ostala tako grda brazgotina - šiv, debela 1cm... Vendar to ni nič v primerjavi s tem, da je živa!
Hotela sem pa še nekaj povedati -- nevem kako je sedaj s tem, vendar je zraven mami tedaj ležala soproga znanega pevca iz SLO in on je tedaj PLAČAL CARSKI REZ, ker sta se baje tako odločila samo za enega otroka in da ona ne bo tako trpela...
Če takole malo poslušam mami in berem podobne grozote, je lahko človeka pošteno strah, ko se ima namen odpraviti v porodnišnico...oz. ko bom (upam, da!!) noseča!
in kot drugo, imaš tudi zdravljenje pravico zavrniti.
normalen 
(tablete proti bolečinam - da, ne, epiduralna - da, ne, leže, čepe, carski). Vsekakor pa vztrajam na tem, da bi morala imeti 
Kar pomeni, da bi se ti osebno lahko v celoti prepustila odločitvi zdravnikov, medtem ko bi imele ostale možnost izbire. Tako, kot pri splavu - nihče ne sili tistih, ki so proti, naj ga gredo delati, ostale pa se lahko (zaenkrat še?) same odločamo. Možnost izbire.
... Zelo na žalost...
