Objavljeno: 4. jun 2007 12:48
Tole sem dobila na mail, vredno je prebrati...
RAZMIŠLJATE O TEM, DA BI SE VAŠ OTROK RODIL V POSTONJSKI PORODNIŠNICI?
RAZMISLITE ŠE ENKRAT!
Pravkar mineva 14 dni od mnogo prerane smrti najine prvorojenke Darje, ki
je morala umreti - najbrž zaradi malomarnosti postojnskih zdravnikov.
Mogoče tudi zaradi krute usode. Pa vendar rada bi pojasnila stvari ki
mnogim niso prikazane takšne ko so v resnici. Poskušala bom biti zelo
izčrpna in natančna.
Najina hči Darja je REDNO hodila na preglede in datum poroda je bil zapisan
24.4. Vedno je bilo vse v redu. Tudi njeni izračuni so bili 24.4. Ko je
prišla 24.4 . v Postojno na pregled ki je bil boleč ji je zdravnik rekel
da so se verjetno zmotili v datumu in so je poslali domov. Naročena je bila
na naslednji datum nekako čez 3 dni. To se je ponavljalo vse do 7. maja.
Vmes pa ji je ena od zdravnic rekla da je mogoče res rok le štiri dni
pozneje torej 28.aprila.
7.maja so je obdržali v porodnišnici in je čakala če se bo kaj samo
sprožilo, pa se ni. V Torek 8.5. ob 11h je dobila prvo svečko za pospešitev
odpiranja. Ker to ni pomagalo popolnoma nič je ob 23h dobila še eno.
Zjutraj 9.5. ni bilo še nobenega uspeha in me je moja hči poklicala. Rekla
je da ji svečke niso pomagale in da gre v porodno, kjer bo dobila umetne
popadke. Ura pa je bila 6:45 zjutraj. Mirno smo čakali vse tja do 14. ure
popoldan. Potem pa nas je skrbelo in se slišimo z njenim fantom ki nam na
kratko pove, da gre zelo počasi in da je kar hudo. Uboga hči se ni
odpirala. Zvečer po težkem popoldnevu ob pol desetih zvečer pokličem v
porodnišnico in prosim gospo, da ji naj naredijo CR če ne more rodit. Pa
me potolaži da pravijo da bo kmalu.
No, ko je bila ura 22:20 končno veselje. Mali žan se je rodil. Torej od 8h
pa do 22h je 14 ur. Zjutraj, ko sem govorila s hčerko, mi je povedala, da
se je po desetih urah hudih bolečin odprla le 3 prste in se je že
izgubljala, so jima svetovali da je boljše da dobi epiduralno (porod brez
bolečin), kakor pa da naredijo CR. Potem pa je trajalo še skoraj 5 ur.
Okrog 20h je imela popadke na vsako minuto. Otroku so se že videli lasje,
ker se je ustavil v medenici. Ob 22h pa je sledil vakuumski porod.
10.5. smo se za pol ure odpravili k njej na obisk. Hvala bogu da smo šli,
kajti takrat smo jo zadnjič videli živo in veselo presrečno. Zvečer okrog
23h nas poklice žalosten očka in pove, da je Darja umrla. Takoj sem
pomislila, da je imela notranje krvavitve in ko smo prišli v porodnišnico,
nas je sprejela dr. Alenka Pleško Mlakar - direktorica bolnišnice v
Postojni. Takoj sem ji povedala svoje mnenje, v katerega sem bila skoraj
popolnoma prepričana: "Zanjo niste dovolj poskrbeli in je izkrvavela." Ona
pa mi je zatrjevala, da ni izkrvavela, je pa možnost da je bil strdek. In
nam pove, da je ob 19:15 poklicala po zvoncu in tožila po hudih bolečinah v
zgornjem delu trebuha. Odpeljali so je na intenzivno naredili ultrazvok,
vendar niso opazili da bi krvavela. Ponovila je, da je verjetno bil strdek,
kaj pa je v resnici pa bo pokazala obdukcija. Dodala je še: "Saj ste jo
videli popoldne in je bila čisto v redu, kar je znak da ni izkrvavela."
Dr. Kristan, ki je prvi nudil prvo pomoč in naredil ultrazvok, naju ni
tisto noč želel videti. Ko so prišli izvidi z obdukcije je pisalo da ji je
počila arterija in je bila žila napeta 2x2cm. Naslednji dan, ko smo se
pogovarjali z g. direktorico, je povedala tako: "Jaz nisem pomislila na
notranjo krvavitev, mislila sem le na zunanjo, in mi je žal, da sem sploh
kaj rekla." Jaz pa se vprašam ali si po taki izjavi še upa imeti licenco
doktorja. Potem je še dejala, da niso naredili ultrazvoka celega trebuha,
ampak samo spodnji del. Po vprašanju zakaj ne, pa je rekla: "Veste, tudi če
bi, nismo usposobljeni tega prepoznati. Tudi če bi videli tekočino v
trebuhu ne bi vedeli za kaj gre." Ljubi bog, kakšni zdravniki pa potem so.
22. maja pa je mož dobil na telefon dr. Kristana, ki ji je naredil
ultrazvok. Najprej ga je vprašal, če je kaj narobe. Pa kaj ni smrt mlade
matere dovolj narobe??? Potem pa je trdil, da je naredil cel ultrazvok in
da ni nič videl. Rekel je, da je krvavela počasi. Direktorica pa je nama
rekla, da je izkrvavela v minuti. Potem pa še žalostna izjava dr. Kristana:
"Tudi, če bi kaj opazili, nismo usposobljeni zašiti žile in bi jo morali
odpeljati v LJ." Zopet se vprašam ali je to normalen odgovor in ali je
danes prevoz v LJ sploh lahko vprašljiv??? Povem lahko to, da je dr.
Kristan priznal, da se nista nič dogovorila z direktorico in sta govorila
vsak po svoje.
Mi vsi žalujoči pa menimo tako: To mora priti v javnost, ker ne razumem da
se v bolnici ne more nuditi niti prave prve pomoči. Mislim, da kader ni
dovolj usposobljen, ali pa je malomaren in najbolje, da matere ne greste
več rojevat tja. Dodala bi še to: Ko smo po dveh urah hčerkine smrti
videli, da je čisto bela, jezik je imela bledo rumen in bila je popolnoma
hladna in trda, mi je normalen razum rekel, da je izkrvavela, direktorica
pa je bila še vedno prepričana, da ni. Ne vem, kakšen poklic potem imata
ona in dr. Kristan.
Z žalostjo v srcu vam povem, da mi je zelo žal, da je morala hči umreti
zato, ker ni bilo vse postorjeno. Niti poskusili ji niso dati transfuzije,
pa čeprav vsi v družini darujemo kri in tudi sama jo je darovala.
Draga hči in sestra, počivaj v miru! Tvoji domači
PROSIM, POŠLJITE TO SPOROČILO VSEM, KI JIM JE MAR, KAJ SE DOGAJA V
ZDRAVSTVU, ŠE POSEBEJ PA VSEM BODOČIM MAMICAM!!! Hvala
RAZMISLITE ŠE ENKRAT!
Pravkar mineva 14 dni od mnogo prerane smrti najine prvorojenke Darje, ki
je morala umreti - najbrž zaradi malomarnosti postojnskih zdravnikov.
Mogoče tudi zaradi krute usode. Pa vendar rada bi pojasnila stvari ki
mnogim niso prikazane takšne ko so v resnici. Poskušala bom biti zelo
izčrpna in natančna.
Najina hči Darja je REDNO hodila na preglede in datum poroda je bil zapisan
24.4. Vedno je bilo vse v redu. Tudi njeni izračuni so bili 24.4. Ko je
prišla 24.4 . v Postojno na pregled ki je bil boleč ji je zdravnik rekel
da so se verjetno zmotili v datumu in so je poslali domov. Naročena je bila
na naslednji datum nekako čez 3 dni. To se je ponavljalo vse do 7. maja.
Vmes pa ji je ena od zdravnic rekla da je mogoče res rok le štiri dni
pozneje torej 28.aprila.
7.maja so je obdržali v porodnišnici in je čakala če se bo kaj samo
sprožilo, pa se ni. V Torek 8.5. ob 11h je dobila prvo svečko za pospešitev
odpiranja. Ker to ni pomagalo popolnoma nič je ob 23h dobila še eno.
Zjutraj 9.5. ni bilo še nobenega uspeha in me je moja hči poklicala. Rekla
je da ji svečke niso pomagale in da gre v porodno, kjer bo dobila umetne
popadke. Ura pa je bila 6:45 zjutraj. Mirno smo čakali vse tja do 14. ure
popoldan. Potem pa nas je skrbelo in se slišimo z njenim fantom ki nam na
kratko pove, da gre zelo počasi in da je kar hudo. Uboga hči se ni
odpirala. Zvečer po težkem popoldnevu ob pol desetih zvečer pokličem v
porodnišnico in prosim gospo, da ji naj naredijo CR če ne more rodit. Pa
me potolaži da pravijo da bo kmalu.
No, ko je bila ura 22:20 končno veselje. Mali žan se je rodil. Torej od 8h
pa do 22h je 14 ur. Zjutraj, ko sem govorila s hčerko, mi je povedala, da
se je po desetih urah hudih bolečin odprla le 3 prste in se je že
izgubljala, so jima svetovali da je boljše da dobi epiduralno (porod brez
bolečin), kakor pa da naredijo CR. Potem pa je trajalo še skoraj 5 ur.
Okrog 20h je imela popadke na vsako minuto. Otroku so se že videli lasje,
ker se je ustavil v medenici. Ob 22h pa je sledil vakuumski porod.
10.5. smo se za pol ure odpravili k njej na obisk. Hvala bogu da smo šli,
kajti takrat smo jo zadnjič videli živo in veselo presrečno. Zvečer okrog
23h nas poklice žalosten očka in pove, da je Darja umrla. Takoj sem
pomislila, da je imela notranje krvavitve in ko smo prišli v porodnišnico,
nas je sprejela dr. Alenka Pleško Mlakar - direktorica bolnišnice v
Postojni. Takoj sem ji povedala svoje mnenje, v katerega sem bila skoraj
popolnoma prepričana: "Zanjo niste dovolj poskrbeli in je izkrvavela." Ona
pa mi je zatrjevala, da ni izkrvavela, je pa možnost da je bil strdek. In
nam pove, da je ob 19:15 poklicala po zvoncu in tožila po hudih bolečinah v
zgornjem delu trebuha. Odpeljali so je na intenzivno naredili ultrazvok,
vendar niso opazili da bi krvavela. Ponovila je, da je verjetno bil strdek,
kaj pa je v resnici pa bo pokazala obdukcija. Dodala je še: "Saj ste jo
videli popoldne in je bila čisto v redu, kar je znak da ni izkrvavela."
Dr. Kristan, ki je prvi nudil prvo pomoč in naredil ultrazvok, naju ni
tisto noč želel videti. Ko so prišli izvidi z obdukcije je pisalo da ji je
počila arterija in je bila žila napeta 2x2cm. Naslednji dan, ko smo se
pogovarjali z g. direktorico, je povedala tako: "Jaz nisem pomislila na
notranjo krvavitev, mislila sem le na zunanjo, in mi je žal, da sem sploh
kaj rekla." Jaz pa se vprašam ali si po taki izjavi še upa imeti licenco
doktorja. Potem je še dejala, da niso naredili ultrazvoka celega trebuha,
ampak samo spodnji del. Po vprašanju zakaj ne, pa je rekla: "Veste, tudi če
bi, nismo usposobljeni tega prepoznati. Tudi če bi videli tekočino v
trebuhu ne bi vedeli za kaj gre." Ljubi bog, kakšni zdravniki pa potem so.
22. maja pa je mož dobil na telefon dr. Kristana, ki ji je naredil
ultrazvok. Najprej ga je vprašal, če je kaj narobe. Pa kaj ni smrt mlade
matere dovolj narobe??? Potem pa je trdil, da je naredil cel ultrazvok in
da ni nič videl. Rekel je, da je krvavela počasi. Direktorica pa je nama
rekla, da je izkrvavela v minuti. Potem pa še žalostna izjava dr. Kristana:
"Tudi, če bi kaj opazili, nismo usposobljeni zašiti žile in bi jo morali
odpeljati v LJ." Zopet se vprašam ali je to normalen odgovor in ali je
danes prevoz v LJ sploh lahko vprašljiv??? Povem lahko to, da je dr.
Kristan priznal, da se nista nič dogovorila z direktorico in sta govorila
vsak po svoje.
Mi vsi žalujoči pa menimo tako: To mora priti v javnost, ker ne razumem da
se v bolnici ne more nuditi niti prave prve pomoči. Mislim, da kader ni
dovolj usposobljen, ali pa je malomaren in najbolje, da matere ne greste
več rojevat tja. Dodala bi še to: Ko smo po dveh urah hčerkine smrti
videli, da je čisto bela, jezik je imela bledo rumen in bila je popolnoma
hladna in trda, mi je normalen razum rekel, da je izkrvavela, direktorica
pa je bila še vedno prepričana, da ni. Ne vem, kakšen poklic potem imata
ona in dr. Kristan.
Z žalostjo v srcu vam povem, da mi je zelo žal, da je morala hči umreti
zato, ker ni bilo vse postorjeno. Niti poskusili ji niso dati transfuzije,
pa čeprav vsi v družini darujemo kri in tudi sama jo je darovala.
Draga hči in sestra, počivaj v miru! Tvoji domači
PROSIM, POŠLJITE TO SPOROČILO VSEM, KI JIM JE MAR, KAJ SE DOGAJA V
ZDRAVSTVU, ŠE POSEBEJ PA VSEM BODOČIM MAMICAM!!! Hvala
0
0
Grozno 
.
In ja, s carskim bi bilo najverjetneje vse ok.
