Se strinjam s Shaheeno. Kljub visokemu bolečinskemu pragu občutek ni prijeten, ampak je pa zelo odvisno tudi od psihološke priprave na tetoviranje. Če si tega res močno želiš in se pripraviš tudi na možno bolečino, bo vse skupaj lažje. Jaz sem tetovirana na zgornjem delu hrbta, pod vratom, pa moram reči, da je bilo lažje, kot sem pričakovala... pripravila sem se na najhujše (da bom mogla v redu zobe stisnit), ampak na koncu vseeno ni bilo tako hudo. Če sem iskrena, se danes niti ne spomnim več tistega občutka med tetoviranjem (od tega so minila že 4 leta ali še več), vem le to, da je bilo fantu dosti težje (sem bila zraven - najprej sem opravila jaz, nato pa še fant), ima pa že tako ali tako nizek prag bolečine. Mi je pa dosti pomenilo to, da je bil poleg (spomnim se, da me je ves čas tako prestrašeno gledal in spraševal, če sem ok... ni mogel verjeti, da tako na lahko prenašam...).
Vse se da potrpeti, če je želja dovolj velika... je pa to stvar, za katero se ne smeš impulzivno odločiti, raje 5x premisliti! Pa bodite zahtevni, tistemu, ki vas bo tetoviral, jano povejte vaše želje in zahteve, ne pustiti, da bo delal po svoje (mojega je želel malo spremeniti, a sem vztrajala pri svoji prvotni ideji in mi ni žal!). Pa pogumno!
