Stres

Kako se borite proti stresu tiste, ki ste že v službi?

Jaz sem stalno brez energije, utrujena, ne ostaja mi skoraj nič časa za sproščanje/hobije... Pogrešam čas zase, ki ga enostavno nimam oz. še ko ga imam, ga nisem sposobna izkoristiti in kar nekam zdrkne.... 
Za službo bi morala še več delati še doma, tako, da to pomeni še manj časa ki preostane

Stres se mi pozna že na zdravju - imam cel kup simptomov, ki so našteti med posledicami stresa...  (počasna prebava, stalna utrujenost, živčnost, nisem sproščena, nič motivacije, črnogledost, slaba odpornost - ves čas nekaj po malem prehlajena, glavoboli...)...

Konec poletja sem zaključila s pomembnim projektom, ki je trajal leto dni, zadnjih šest mesecev pa je bilo napeto kot struna, delavnik po 12 ur z občasnimi sobotami in nedeljami. V zadnjih dveh mesecih sem imela tudi po 14-15 urne delovnike. Uf, še sedaj ne morem verjet da sem preživela to.

Meni je najbolj pomagal šport. Zjutraj sem šla tečt in ko je sveže jutranje sonce vzšlo, sem se ulegla na klopico, dvignila roke v nebo in se delala kot da sem samo jaz in nebo in nimam popolnoma nobene skrbi na tem svetu. Aktivno sem se trudila ne misliti na nič, ampak samo uživati v dnevu. 15 minut take 'sreče' na dan je delovalo kot happy pill.
Res pa je, da je bilo to pomladi in poleti, ko je sonce dejansko še vzhajalo...

Akasha

Jaz sem si že v osnovi zadala, da bom iskala takšno službo, ki mi je ne bo treba nositi domov in jo pustim na službenem naslovu po cca osmih urah. K sreči tako službo sedaj imam (in upam, da tako tudi ostane).

Vsekakor se pa tudi pri meni najdejo stresne situacije ipd. Takrat si nonstop ponavljam, da sem premalo plačana, da bi se sekirala in bila pod stresom. To je moja mantra in deluje. Če je hudo, grem na WC oz. se malo odklopim, globoko diham (tapkam se še ne, čeprav me je Tika spodbudila in resno razmišljam o tem) in si pravim, da je to samo služba, da nisem bajno plačana in da to ni najpomembneje v življenju (ja,ja, saj vem da je, ker od nečesa moraš živet).  Delo puščam v službi, raje tistih 8 ur delam ko zmešana, samo da grem lahko popoldne domov in živim svoje življenje. Tega si ne pustim vzeti, razen če bi mi šlo za golo preživetje, jasno.

Akasha, sicer ne vem kaj delaš (kaka je narava tvojega dela?) in je težko nekaj na splošno svetovati. Pomoje moraš obvezno prevzeti kontrolo nad svojim prostim časom, četudi ga je bolj malo. Naredi si urnik kaj boš počela  (vpiši tudi ležanje in gledanje v luft) in se ti bo zdelo, da si res izkoristila svoj čas.

Pa seveda uvedi kake vitamine, prehranske dodatke. Najdi si na uč popolnoma trapaste stvari, ki te bodo razveseljevale (novo ozadje na službenem računalniku, novi čevlji, malica...).

Šport, vitaminski dodatki, tapkanje ko si konkretno v neki stresni situaciji (probat ne škodi) in kot je odlično zapisala romy - nekakšna mantra, nobena služba na svetu ni vredna tvojega zdravja.

Točno tako!! Nobena služba tega ni vredna!! Je pa res, da to eni težje "dojamemo" kot drugi!! Jaz tudi težko dojamem, da so ljudje, ki niso vredni, da bi se družili z mano, sami krivi za to... pa iščem tisoč in eno zadevo, zakaj so bili nesramni z mano, kaj je z mano etc... ma, nič ni z mano!! Oni imajo probleme! 

Uf, to se mi ne zdi v redu, da se toliko obremenjujete s službo oz. se služba začne prepletati, vmešavati v zasebno življenje. A delamo zato, da živimo ali obratno?

Tole me spominja na en resničen pogovor dveh žensk, obe že kar čez 50 let, keteremu sem bila priča.
Prva pravi, da si ne more privoščiti dopusta, da je cele dneve v službi in da je res nadležno, da si v službi tako nepogrešljiv. Pa druga mirno posluša njen monolog in na koncu mirno reče, da na Žalah leži že ogromno nepogrešljivih. Tako da......

Oh meni je muka taka, da ni za povedat, vsakič ko se odpravljam si mislim, da se bom kar zvrnila na tekaču in da kaj mi je tega treba, čisto vsakič. Do zadnjega govorim, da sej lahko neham če bom preutrujena, no, ko začneš in steče je noro. Po športu kot nova, prisežem, pa sem couch potato, do 2 let nazaj se mi je šport gabil, sedaj pa če sem brez postanem cunja. Problem je včasih da imam pol toliko energije, da še zaspat ne morem.

Kar se tiče sezone pa ni druge kot na fitness na tekač, steper, orbitrek, če ustreza pa aerobika, zdaj ni za zunaj biti. Prisežem da se izplača!

Kar se tiče službe, sem jaz tudi že jokala zaradi svojega 'čuta za odgovornost' - nikoli več, sem skoraj doživela živčni zlom zaradi tega nekaj let nazaj. Če poskrbiš zase in za svoje zdravje ni to nič manj odgovorno do službe in obveznosti - ravno nasprotno, nobenemu ne koristi nekoncentrirana vreča brez energije do česar prej ali slej pride.

Tudi jaz sem na žalost ena tistih, ki nikakor ne more odmislit službe in včasih zaradi slabe vesti delam tudi po 15 ur na dan, ponoči, ker od skrbi ne morem spati, pa preprosto nadaljujem z delom, da omilim skrbi in zaplete na projektu, na katerem so vedno kake težke komplikacije ipd. Danes mi je žal, da sem v zelo kratkem času tako hitro napredovala na zelo zahtevno in odgovorno funkcijo. Posledično so se zaradi "nevoščljivosti" idr. poslabšali odnosi med sodelavci. Vse skupaj je precej poslabšalo moje psihofizično počutje. Glede na to, da me že po naravi zelo hitro kaj zaskrbi, ne vem, če sem se odločila prav glede prevzema funkcije. Domov hodim izčrpana in nimam energije za dodatne aktivnosti.
Zanima me ali poleg športa priporočate še kakšne druge tehnike premagovanja stresa, kako knjigo na to temo ipd.? Je še katera bila kdaj v podobni situaciji in kako ste jo rešile?
Hvala za nasvete