Sonce je še vedno vir življenja in daje Zemlji potrebno energijo, živa bitja oskrbuje z vitaminom D, zaradi njega so rastline zelene ? Kljub temu da brez njega ne bi preživeli, pa včasih pokaže tudi drugo plat medalje.
žarki na vašem telesu
Na kratko: poznamo tri sevanja UV žarkov. UVA,UVB in UVC, od katerih pridejo na Zemljo le UVA in UVB žarki. Zaradi UVA žarkov porjavimo, medtem ko so UVB tisti, ki so nevarnejši in povzročajo opekline. Do nedavnega je veljalo zmotno prepričanje, da UVA žarki ne morejo škoditi. Seveda so bolj nedolžni kot UVB, vendar so UVA tisti, ki jih imamo v solarijih, ki niso tako nedolžna naprava, kot nas hočejo prepričati marsikateri proizvajalci, pa tudi tisti, zaradi katerih tudi v oblačnem vremenu in v senci porjavimo.
Skrb že od malega
Da bi preprečili poškodbe kože otrok ter jih tako zavarovali pred vsemi poškodbami, ki jih povzroča nenadzorovano in nezaščiteno izpostavljanje sončnim žarkom, vključno s pojavom kožnega raka, jih je potrebno že od majhnih nog učiti o tem, kako naj se pravilno obnašajo in zaščitijo pred soncem. Otroci in mladostniki spadajo med najbolj ogrožene skupine prebivalstva, saj je pojavnost kožnega raka pri odraslih dokazano močno povezana s pogostostjo pojava sončnih opeklin v otroštvu (zelo pametno bi bilo načrtovati več dreves, ki dajejo prepotrebno senco, v okolici vrtcev in šol).
Pazite se!
Dermatovenerologi poudarjajo, da kdor si je izbral sončenje, si je izbral rizično življenje. Veliko ljudi kljub opozorilom dermatologov in medijev ne uporabljajo nobene zaščite pred soncem oziroma se jim zdi nepotrebna. Največkrat pa se zgodi, da sicer uporabljajo zaščito, vendar je ta neprimerna (ima premajhen zaščitni faktor) ali preredko nanašanje, saj se kreme hitro sperejo z vodo (tudi če so vodoodporne) in znojem. In sedaj še slaba novica. Kljub temu, da je v modi "zdrav" zagorel videz, je dejstvo, da vsako izpostavljanje soncu kožo spremeni in poškoduje. Varna zagorelost ne obstaja!
Med ljudmi vlada zmotno prepričanje, da je pred poletjem in sončenjem dobro obiskati solarij. V njem telo v zelo kratkem času abosrbira veliko več škodljivih UV žarkov, kot bi jih sicer v naravi (10 minut v solariju je primerljivo z 2 do 3 urami na soncu). UV žarki tudi prodrejo globlje v podkožje in ga lahko poškodujejo. Največ škode pa utrpita kolagen in elastin, ki dajeta koži napetost in elastičnost. Koža se tako stara hitreje. Drugo zmotno prepričanje je, da samoporjavitvene kreme kožo "pripravijo" na sončenje, saj je koža že rjava. To seveda nikakor ne drži in na račun "že rjave kože" vam res ni treba, da dopust preživite ob zdravljenju opeklin.
Izberite pravo zaščito
Kreme naj bi vsebovale obojno zaščito - pred UVA in UVB žarki. Zatorej pazite, kaj vam pove zaščita na embalaži. Priporočljivo je, da krema točno določi stopnjo zaščite posebej pred UVA in UVB žarki (npr. UVA 16, SPF 60). Kaj to pomeni? Kreme za sončenje proizvajalci ocenjujejo glede na zaščito pred UVA žarki, kar imenujejo PDD (Permanetnt Pigmentation Darkening) in pred UVB žarki, faktor SPF (Sun Protection Factor). Ne bomo se spuščali v način testiranja in preizkušanja faktorjev. Dejstvo pa je, da je merjenje zaščite pred UVB žarki bolj izdelano, saj je še pred nedavnim veljalo, da so UVA žarki neškodljivi.
Izdajalska rdečica
Najprej takoj prenehajte z nadaljnjim izpostavljanju soncu. Škode, ki je že nastala, se sicer ne bo dalo popraviti, lahko pa preprečite še večjo. Še najbolje jo boste odnesli z nekaj novimi gubami in pegami.
Drugače pa se sončne opekline in poškodbe kože zaradi sonca se pokažejo šele čez čas. Nekateri ljudje pa so tako občutljivi, da že v kratkem času pordijo, se olupijo, na koži pa nastanejo mehurji. Nekatere kreme oziroma kozmetični preparati še stopnjujejo reakcijo, zato uporabljajte hipoalergene izdelke, ki so testirani na občutljivi koži. Ostanite v senci, kjer kljub vsemu potrebujete zaščito, pijte veliko tekočine, če pa so opekline prehude, pa ne oklevajte in obiščite zdravnika. Ker je opečena koža še posebej občutljiva, se lahko pojavijo nadaljnje okužbe, katere bo lahko pravilno zdravil le strokovnjak.
Združenje slovenskih dermatovenerologov že od junija 2003 priporoča naslednje (skrajšana verzija):
- Izpostavljanje soncu odsvetujejo. Če pa se zanj vseeno odločite, s tem pričnite postopno.
- Dejavnosti v naravi načrtujte zunaj najbolj aktivnega sončnega sevanja.
- Izogibajte se soncu med 10. in 16. uro. Umaknite se v senco.
- Obleka je najboljša zaščita pred soncem. Ne pozabite tudi na sončna očala z UV-filtrom, ki od 99 do 100% varujejo oči ter klobuk s širokimi krajci.
- Uporabljajte pripravke z visokimi zaščitnimi faktorji, ki vsebujejo UV-filtre proti UVA in UVB-žarkom. Na embalaži naj bo navedena tako zaščita pred obema vrstama žarkov. Izbirajte zaščitna sredstva z zaščitnim SPF faktorjem najmanj 15. Na embalaži izdelka naj bo navedeno, da je zaščitni pripravek fotostabilen in odporen proti vodi.
- Sredstva nanašajte na kožo 30 minut pred izpostavljanjem soncu in pozneje vsaj vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju.
- Posebej zaščitite ustnice veke in uhlje.
- Ne pozabite na odboj sončnih žarkov od različnih površin: vode, peska, betona, trave ter prodiranje UV-žarkov skozi oblake: tudi ko je vreme oblačno, se morate zaščititi.
- Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr. ljudje z rdečimi ali svetlimi lasmi in svetlo kožo, ljudje z velikim številnim pigmentnih znamenj, ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka, ?), naj izpostavljene dele kože zaščitijo z varovalnimi pripravki skozi vse leto.
- Odpovejte se uporabi umetnih virov UV-žarkov, to je solarijev.
- Po sončenju se namažite z izdelkom za nego po sončenju, ki vsebuje vlažilne učinkovine in antioksidante. Ti delujejo kot lovilci prostih radikalov in pomagajo popravljati poškodbe v koži, ki so nastale zaradi izpostavljanja soncu.
Vir: Laboratoriji Vichy in Združenje slovenskih dermatovenerologov
Pripravila: Petra Kern
Foto: BOBO