Služba ali še malo uživanja?

Punce, rabim vaš nasvet.

Stara sem 22 let, končujem 4. letnik na fakulteti, ves čas študija delam ravno toliko, da zaslužim za sproti in za uživanje (v obeh službah mi je okej, vendar verjetno prihodnosti glede zaposlitve ni).
Sedaj imam priložnosti sprejeti službo za 8 ur na dan, 5 dni na teden (delovnik od 9h-17h, blah), celo  leto- delo bi me pomoje veselilo, vendar to pomoje ni to kar želim delaati celo življenje, a imam v tem podjetju odprte možnosti za naprej.
Sedaj bi vzela absolventa, tako da čas bi imela, vendar bi z delom začela že meseca julija, kar pomeni nič poletja, nič dopusta (poleg tega imam planiran 1 mesečni obisk Kube, kar bi v primeru, da sprejmem službo odpadlo).

Seda sem v dilemi - naj sprejmem službo in si s tem morebiti zagotovim službo za prihodnost, ali naj še malo uživam in izkoristim absolventski status, uživam v mladosti?

Ste že bile kdaj v taki situaciji? Kaj ste naredile?

Sama se bolj nagibam k ne, vendar sem po karakterju bolj "ziheraš", ne upam si toliko tvegati. Strah me je, da bi se potem že obremenjevala s tem, kaj bi pa bilo, če bi službo sprejela? Grozna sem .

Hvala za pomoč.

quote:421e334818="Tinca*" delo bi me pomoje veselilo, vendar to pomoje ni to kar želim delaati celo življenje, a imam v tem podjetju odprte možnosti za naprej.

Odločitev moraš sprejeti sama. Strinjam se z Madeiro, da je idealno službo težko najti. Glede na to, da še nisi imela "prave" službe je res težko na pamet reči, ali je ta ponujena služba prava zate ali ne. Sicer pa tudi, če službo sprejmeš in ugotoviš, da to ni to, še vedno lahko daš odpoved.

Zdaj pa še malo moraliziranja: ker pripadam malo starejši generaciji, vem kako težko je preživeti v tem svetu. Redne službe (tudi če so le za določen čas) ne rastejo na drevesu in marsikdo bi ubijal za socialno varnost (dopust, regres, socialni prispevki, bolniška itd..). Tudi če boš zaposlena za določen čas ti pripada vsaj 20 dni dopusta, tako da se ni za bati, da boš delala vse dni. Toliko v razmislek. Veliko sreče pri odločitvi.

Tinca, jaz ti pa kar malo zavidam, da imaš tako dobro možnost za redno zaposlitev...
Vsekakor sem za to, da vzemi službo, saj boš imela redne dohodke, ki so pogoj za normalno življenje.
Lahko rečem zase, da bi šla takoj 'na šiht'. Sicer sem absolventka, ampak mamica 1,5 leta stare hčerke in trenutno vsi trije (mož, hčerka in jaz) živimo od ene povprečne plače in povem ti, da bi nam zelo prav prišla še ena plača... Ker študiram na FGG-ju, pa si poleg otroka (ki btw jeseni ne gre v vrtec, ker pač ni prostora tam!!!) in še treh zaj izpitov + še diplome, ne morem privoščiti redne službe, ker potem faksa ne bom naredila.
Skratka, zgrabi priložnost (moje mnenje).
Sicer se pa popolnoma strinjam z gito (točno to, kar si napisala, mi stalno govori tudi mož)
Kar se tiče Kube, boš pa verjetno še precej lažje šla tja, če boš imela nekaj denarja privarčevanega (od rednih plač) in ti ne bo treba 'postrgati' zadnjih evrov od občasnega študetskega dela. Vsekakor ti pa želim, da bo tvoja odločitev prava zate.

Edit: čisto preveč sem bila subjektivna zgoraj, zato naj dopišem še to: glede na to, da si stara 22 let in verjetno še nimaš namena imeti otrok ali pa iti živeti na svoje, pa tudi ni nobene škode, če boš še par let uživala kot študentka. Dokler živiš pri starših, pač skrbiš samo za to, da imaš denar za žure, kozmetiko, oblačila, itd. in ti ni treba plačevati položnic, zato je delo preko ŠS dovolj. Skratka, odločitev je po mojem odvisna od tvojega nadaljnega načina življenja (beri: ali boš živela doma, pri starših, ali pa boš šla kmalu 'na svoje', se osamosvojila).

Tinca jaz bi kar vzela službo. Kakšen imaš pa kaj občutek glede dela, teama, odnosov ... ti je bil všeč prvi vtis oziroma vzdušje na razgovoru?
Se mi zdi, da je danes težko dobiti zaposlitev, še toliko težje s tvojim faksom in mislim, da je ta priložnost kar dragocena. Itak pa še vedno lahko daš odpoved, lahko greš študirat kaj drugega ob delu, imaš možnosti za napredovanje ... Kaj si pa ti sama resnično želiš?

Tinca, tudi jaz bi službo vzela. Meni se absolvent izteka, nimam več izpitov, delam diplomo in iščem službo. Kot so že predhodnice povedale, redne službe, to skušam tudi sama trenutno, upam pa, da čimprej kaj najdem. Res je brez poznanstev težko kaj najti in lahko traja dolgo časa, preden najdeš (če sploh). Odvisno je pa tudi od sreče - pravi trenutek na pravem mestu, iznajdljivost.

Služba je za moje pojme tudi povezana z osebnostjo rastjo, z občutkom koristnosti, uspešnosti, osamosvajanjem, neodvisnostjo, varnostjo - imaš redne prihodke, zdravstveno zavarovanje, pokojninske prispevke, lahko kaj prihraniš, vzameš kredit (ko si zaposlena za nedoločen čas) ... Čim prej začeti delati, tem bolje. Če imaš to možnost, je idealno začeti z delom konec 4. letnika ali v absolventskem stažu. Razen če imaš še polovico izpitov celotnega študija za narediti, pol ne priporočam, da začneš delati - npr. na nekaterih študijskih programih, tudi na mojem, pogojnih izpitov od 2. letnika dalje sploh ni bilo več, in tako so lahko v abs. staž šli tudi tisti, ki niso imeli niti enega izpita iz 3. ali 4. letnika opravljenega. Predvidevam, da imajo zdaj fajn gužvo.

Vso srečo, pa kakorkoli se boš odločila

Za poleti ti ni treba skrbeti, da ne boš imela nič od njega. Če si študentka, si plačana na uro in to je to. Če opraviš svoje delo v dveh namesto v petih dneh, ti ne bo nihče zameril, če si boš vzela tri dni fraj, še bolje zanje, saj ti teh dni ne rabijo plačati kot redno zaposlenim. Pa tudi kak kolektivni dopust bodo po vsej verjetnosti imeli.

Vso srečo pri odločitvah! Kakorkoli se boš odločila bo zate zagotovo najbolje!

Je Lenccy (in tudi ostale) lepo povzela kar sem ti hotela sama napisati.

Namreč tudi jaz končujem študij in že več kot pol leta spremljam in iščem delo (tako preko študenta kot zavoda). In mislim, da jo je danes brez vez in poznanstev kar težko dobiti. Res je, da si še mlada (to je še razlog več, da imaš pred seboj veliko časa za potovanja) vendar je pomembno to, da ti zaposlitev da izkušnje, neodvisnost od drugih, samostojnost, nova poznanstva in s tem mogoče tudi drugo službo, ki ti bo pisana na kožo. Mogoče je to ta služba; nikoli ne veš...

Tinca mislim, da je dobra priložnost; saj konec koncev če res ni TO TO kar si želiš, predstavljaš in pričakuješ, še vedno lahko daš odpoved in greš dalje...samo v razmislek.

Draga Tinca, sicer se ne poznava, ampak včasih je lažje sprejeti nek nasvet, mnenje od xy osebe, mar ne?
Najprej bi rada povedala, da je moje mnenje rahlo drugačno od predhodnic. Ugotavljam, da smo si ljudje res zelo različni.
Jaz ti ne bom govorila, kaj stori zato in zato, ampak ti bom samo povedala, da vse je odvisno od TVOJIH prioritet in življenjskih ciljev. Pravzaprav ti nihče ne morem reči kaj naj storiš. Poslušaj svoje srce in odločitev bo prava. Nihče ti žal ne more svetovati kaj moraš narediti zato, da boš potem živela tako in tako. Je pa res, da včasih, ko slišimo tuje izkušnje in jih potem primerjamo z vzorci, ki jih imamo v glavi, našo odločitev usmerijo ali nam dajejo občutek, da smo se prav odločili. Ampak samo ti veš, katera pot je prava!

Moram pa še komentirati svoje predhodnice: še vedno lahko daš odpoved in greš dalje
Ta košček je del tebe, tvojega srca če želiš. Pozorno mu prisluhni in našla ga boš!
Srečno!