No ja pa da še jaz piskrček pristavim...
Imam za sabo 2 "resni" zvezi (vsaj po dolžini,no...) eno dve leti,drugo eno leto. Obe sta bili polne varanja s "soo called kolegicami"...Na koncu sem iz obupa jaz pustila oba, bila sem pa psihično maltretirana in poniževana večino časa, tako da sploh ne vem kaj pomeni,da te ima nekdo res rad. Leto dni bo odkar sem sama, v tem času sem sama v pravem pomenu besede. Nimam nobenih prijateljic, ven nisem šla že leto dni (žurat,z ljudmi in podobno..). Vmes se mopravila maturo,končala gimnazijo, preživela delavno poletje, šla nisem nikamor. Sedaj sem na faksu in se učim večino časa,ker mi je tako všeč. Novo leto bom preživela v krogu družine, prijateljev/ic nimam, razen bežnih kolegic s faksa,za zapiske in podobno...Izpovedovala se tudi nikomur nisem že od takrat ko sem pustila fanta,niti govorila s kom o kakšnih osebnih zadevah,razen z mamo...Vmes sem prestala/še prestajam motnje prehranjevanja.
No kakorkoli, Bliža se tak čas, božič in to,ko se imajo vsi radi in so družine skupaj...In noro pogrešam nekoga. Da bi bil tu kdo,ki be me imel iskreno rad. Ne vem več kakšen je občutek ob poljubu, seksu...Od takrat nisem bila z nikomer v intimnem stiku.
Zaljubljena sem,na smrt,v asistenta s faksa,ki mi je nedosegljiv (oziroma sem sama prepričana da mi je) v glavi ga nosim 3/4 časa, razmišljam samo o njem in o ničemer drugem,drugih ne vidim. ne vem kaj je moj point, ampak moja novoletna želja je da bi me opazil. (no,to da me je opazil sem prepričana,saj se punce da prešteti na prste ene roke..)...