Moja prva resna zveza (in obenem prva zveza naspoh) se je začela prav naključno. Oba sva si bla že dalj časa všeč a šele po dolgem času naju je nekaj pripeljalo skupaj. Zveza je trajala 3,5 leta in je bila zgrajena pa prijateljstvu. Zame zveza brez prijateljstva in zaupanja ni zveza. Potem sva končala bolj zaradi mene, saj sva se v tem času dosti spremenila in meni to ni bilo to. Imela sem ga rada, a je na koncu to postala bolj prijateljska ljubezen kot kaj bolj intimnega. Ko sva končala mi je bilo zelo hudo, čeprav sem vedela da je tako bolje in čeprav sem že dolgo hotela ven iz zveze pa nisem imela poguma. Čez malo več kot pol leta sanskaga življenja sem spoznala mojega zdajšnjega fanta (s5 usoda naključno združila). Na začetku sem bila skeptična, ker sem v zvezo vstopila s strahom. Zdaj pa se imam zelo fajn. Zelo dobro sva se ujela, ker sva si kar dosti podobna. Stkala sva tudi prijateljstvo, saj si lahko vse zaupava in poveva. Me je pa s5 vsake toliko strah da se nebi končalo tako kot prejšnja zveza.
Moram pa vam povedat, da ko sem najbolj iskala fanta sem tanajbolj kratko potegnila. Ko pa nisem niti pričakovala pa me je zadelo.
Poleg tega mi zelo veliko pomeni da je v zvezi pravo prijateljstvo, kot temelj namreč. Ravno zaradi tega nisem za kratke zveze, ker mi ni prijetno biti z ljudmi ki jih ne poznam in ne vem če mi kaj prikrivajo. Zato težko stkem prava prijateljstva. Ne predstavljam si zveze v kateri partnerja sploh nebi poznala, kaj šele da bi me prevaral oz. bi ugotovila da mi je skoz lagal. To bi mi podrlo ves svet in omajalo zaupanje v ljudi nasploh.
No sem že kar zašla s teme. Malo filozofije za mojo dušo.