Priznam, da ...- 1.del

mei mei, meni se to čist dopade.

Priznam, da:
-upam, da bom do konca tega leta kaj videla njegovo sestrično-mojo naj, ki je že v 5. mesecu nosečnosti.Saj sva konstantno na vezi, ampak to ni to....ta vikend je nisem mogla, ker sta dol šla njegova, ki sta se v sunku popolnoma obrnila in kar nekaj, kar pomeni da niti nočem priti v stik z njima.Hudiča no, saj ti NE bom vzela sina, niti se ne trudim več, da bi nastalo situacijo popravila.Saj nisem neka mati Tereza, da se bom opravičevala za stvari, ki se me sploooh ne tičejo,čeprav bi rada razčistila stvari, sploh zaradi super odnosa, ki smo ga imeli...
-da me danes čaka party za noč čarovnic...no ja, eno noč prej,
-da sem morala prekiniti stike(vsaj za nekaj časa) z mojim naj kolegom, ker je ugotovil, da se je zaljubil.Škoda, super sva se razumela, s to izjavo je pa popolnoma spremenil moj pogled na najino prijateljstvo, za katero dvomim, da bo še kdaj takšno, kot je bilo teh nekaj let,
-da me boli hrbet, od vsega zlaganja in prelaganja drv.Počasi bom skočila v toplo kopel, jo malo nakrancljala in ura sprostitve je pred mano...

Priznam, da bom morala narediti poseben sistem nagrajevanja same sebe, da bom redno popravljala za seboj. 
Upam, da se kmalu uspem pohvaliti, da sem ozdravljena kaotičarka. 

in to naznaniš ob polnoči!  

ah, pol kamot še do jutri počakaš. 
edit: pismo, pa ravno danes  je daljša noč.

* da je danes moj najljubši dan v letu - ker ima edini eno uro več in se zaradi tega počutim blazno bolj produktivno

MeiMei, da bi to tvoj prebral, verjetno ne bi bila dolgo sama

Priznam, da sem bila ponosna nase, da sem se zbudila eno uro prej kot sicer, ker sem mislila, da je tako, ker sem šla sinoči pol ure prej spat.  Jp, na prestavljeno uro sem pozabila. 

.. koomaaaaj čakam, da se selim (again!) Boljša lokacija (med KŠ in Staro cerkvijo, wuhu!), bolj všečno stanovanje, boljši cimri (že znani<3), boljša cena,..
& stran od ljudi, ki v enem mesecu niso ene same samcate stvari počistili v svojem lastnem (!!) stanovanju, pfej! 

.. da ne jemljem več AD in se sama borim s svojimi temnimi momenti.. HB za cimro, ki ve kako in kaj je z mano, me pozna in me vleče na svetlo stran.

včasih me prime in se jokam ob reklamah, kičastih žalostnih prizorih, kičastih veselih prizorih (tudi lesi), sploh se pa jočem, ko poslušam vegradove zgodbe. zdajle me je totalno ganilo, ko so pokazali dva delavca, ki ju bo pod svojo streho brezplačno vzela neka gospa. hvala, gospa!

Glista nisi edina =)

Priznam...
- da so moji nohti na nogah zopet turkizne barve =)
- da sem velikokrat žalostna pa se vseeno pretvarjam da sem vredu, priznam da mi to gre na živce
- priznam da serije True Blood ne prenesem ker so grozno pohabili knjige XD, všeč mi je pa uvodna pesem =) "I wanna do real bad things to you"

Meni se pa ne zdi tako. Mi serija občasno še bolj sede kot knjige. Ampak je pa res, da je včasih kaj res tako drugače, da mi nekaj časa ni nič jasno.

Da ne bom čisto OT: Priznam, da si kljub grozni navadi grizenja nohtov še zmeraj kupujem lake (za takrat, ko mi bodo nohti zrasli ... )

Meni so knjige bolj všeč že zaradi tega ker si sam tudi lahko kaj predstavljaš, pa še karakterji so boljše izdelani. Njenega brata videt ne morem ker je tako zelo čuden , sem serijo kar naprej prevrtela kadarkoli je on stopil v kader, priznam pa da mi je blo fanj videt Erika na zaslonu.