Jaz sem odrasla v družini, kjer je mati uporabljala tudi še svoj dekliški priimek in se mi to zdi najbolj normalna stvar. Moja mama se je namreč uveljavila v svojem poklicu že pred poroko, tako da so jo v njenem poslu vsi poznali še pod dekliškim priimkom. Prav nikoli in nikjer ni bilo zaradi tega kakršnihkoli problemov.
Tudi moj partner se strinja, da ženska po poroki obdrži svoj priimek ali pa mu le doda moževega. Do tega spoznanja je prišel po poroki njegove sestre, ki je prevzela možev priimek. Je rekel, da ima tako čuden občutek, ker njegova sestra s priimkom naenkrat ni več njegova sestra kot jo je bil vajen 20 let, ker se piše drugače.
Tudi meni je rekel, naj mirne duše obdržim svojega, če hočem.
Sama bom definitivno obržala priimek svojega očeta, saj gre za zelo lep in redek priimek, na katerega sem zelo navezana in z njim zelo prepoznavna. Priimek me definira, predstavi me kot pripadnico svoje rodbine, hčerko svojega očeta, to so moje korenine, moj izvor, s tem živim že celo življenje in je neizbrisen del mene. Na partnerja pa gledam kot na nekoga, s katerim sem se odločila deliti del življenja, zato bom njegov priimek le dodala zraven obstoječega.
O otrocih še ne razmišljam in nimam pojma, kako se bodo pisali. Najbrž po partnerju, pa zaradi tega ne bodo nič manj moji.
Ic3PrIncZ je že omenila Špance. Tam se oče piše recimo (vsa imena so izmišljena) Calvo Rodriguez, mama pa Gonzalez Parra. Vsak od njiju je dobil svoj prvi priimek od očeta in drugega od matere. Njuni otroci se potem pišejo Calvo Gonzalez.
Tako potem očetu (Jorge Calvo Rodriguez), mami (Marta Gonzalez Parra) in hčerki (Belen Calvo Gonzalez) na poštnem nabiralniku piše: družina Calvo Gonzalez.
Belen se poroči s Carlosom Martinez Olaso. Ona ima seveda celo življenje isti priimek, njuni otroci pa postanejo Martinez Calvo. Se pa v praksi pogosto uporablja tudi samo prvi priimek.
Imam eno sošolko, katere starša sta normalno poročena, le da imata vsak svoj priimek. Ker se nista znala domeniti, kateri priimek bi dala otrokom, ima sedaj ena hči očetovega, druga hči pa materinega. Tako sta sestri, ki se pišeta različno.
Kakor komur paše, pravim jaz. Če so oni zadovoljni, potem je vse v najlepšem redu.
.
, jaz sem se ful nasmejala.
