Poroka da/ne?

Kolega od fanta se je poročil lepo naskrivaj - brez komplikacij, po poroki so šli s pričami nekaj pojest in je bilo to to :). Če se pa hoče imet ultra slavje, pa verjamem, da so stroški lahko enormni .

Aja pa še to sem pozabila. Dokler bo to institucija diskriminacije česarkoli, sploh ne pride v poštev.

P.S.: Moja sestra je imela poroko v ožjem družinskem krogu, v bistvu so bile priprave dolge manj kot 1 teden - obleko smo kupili 1 dan prej zanjo in zame (priča), šopek naročili 2 dni prej. Res je bilo lepo, ker se najina mati res spozna na take stvari in je vedno vse "popolno". Gostilna je bila tudi odlično izbrana. Po mojem mnenju imaš živcev s tem toliko, kolikor pač želiš.

Trenutno sploh nimam želje po poroki, niti ne vidim bistva poroke, razen formalnosti, ki nimajo nekega pretiranega vpliva na čustva. Mogoče se sčasoma kaj spremeni.

Moram te malo popraviti: tudi ce starsa otroka nista porocena, ne zivita na istem naslovu, mati nima avtomaticno statusa samohranilke. Za tak status je potrebo urediti prezivnino (CSD, sodisve). Oznaciti neporocene matere a priori za izkoriscevalske navidezne samohranilke je krivicno in netocno.

Moram te malo popraviti: tudi ce starsa otroka nista porocena, ne zivita na istem naslovu, mati nima avtomaticno statusa samohranilke. Za tak status je potrebo urediti prezivnino (CSD, sodisve). Oznaciti neporocene matere a priori za izkoriscevalske navidezne samohranilke je krivicno in netocno.

Ja, saj sem mislila v tem smislu, kot si napisala... ampak nisem razlagala na dolgo in široko. Ampak opažam, da eni raje plačujejo preživnino in se "skrivajo" pred državo, čeprav skupaj živijo, imajo ločene naslove in vse... ma tega res ne razumem. Poznam posredno in neposredno (na zdravo in adijo) nekaj takšnih primerov, pa sta oba partnerja zaposlena, tako da ni to neki socialni problem. Zakaj bi to počela? Ne razumem - ne obsojam, ampak enostavno ne razumem.

Tudi meni je od Mariam komentar žaljiv in se strinjam s Sinthijo.

Ampak tudi za malo poroko pride dosti organizacije, le v manjši količini, z manjšimi stroški. Jaz pač dosti dam na malenkosti: vabila, darilca, baloni, šopki... vse skrbno izbrano. Pač perfekcionist od rojstva. Če pa res se ne sekiraš, greš tja, rečeš da, greš na večerjo in je to to, pa se ne ubadaš s pikami na i je pa seveda tudi ok in kapo dol takšnim parom, saj jim gre malo živcev

Angeleye, kot sveže poročena lahko iz prve roke povem, da ti gre za poroko toliko stroškov in živcev, kolikor si sam želoš, da ti jih gre. Midva sva imela srednje veliko poroko, po poroki pogostitev za cca. 50 ljudi, nato kosilo za ožjo družino (nas je bilo okoli 25), čez teden dni pa velik piknik za prijatelje in naju je vse skupaj prišlo trikrat manj kot je predvideno za poroko s tem, da sva si lahko privoščila še več gostov.  Živcev nama je šlo minimalno, v bistvu sva se večer pred poroko spraševala, če je z nama kaj narobe ker nisva niti za sekindo občutila kakšnih napetosti ali stresa. Sva si pa vse vzela precej u izi, raznih malenkosti (zahvala za svate, darilc, itd) nisva imela in jih sploh noben ni pogrešal pa tudi če bi jih bi mi bilo precej vseeno :)

Kar se tiče organizacije je sicer izbira lokacije in rezervacija 95% vsega....po mojem mnenju je pa v Sloveniji tako, da so lokacije za civilno poroko bodisi zastonj in nič posebnega, ali pa zelo lepe (Bled, Otočec itd.) in imajo zasoljene cene. A po mojih izkušnjah se da poroko izpeljati za prav vsak budget, samo malo se moraš pozanimati. In tudi takšne poroke lahko izpadejo prav tako lepo kot tiste, na katerih se že od daleč vidi da je bilo zmetanega še in još denarja. Verjamem pa da zna biti poroka zalogaj, če si perfekcionist in si že po naravi nagnjen k temu, da se posvečaš (nepomembnim) malenkostim. Osebno se mi zdi najpomembnejše, da se partnerja strinjata v tem, kakšno poroko želita....ker če eden želi poroko v družinskem krogu drugi pa ogromno fešto s stotimi povabljenci in vsak vztraja pri svojem, bo ali eden blazno trpel na poročni dan ali pa se bosta že prej pošteno skregala.

Da se še malo dotaknem debate na tej strani: meni je že vse od takrat, ko sem povedala da se bom poročila, povsem neverjetno koliko ljudi to moti in so tako kot Miriam povsem nastrojeni proti porokam in poročene pare (ali tiste, ki to bodo) smatrajo za zaplankane in intelektualno inferiorne.

Haha, tale o izobraženosti je res malo bosa, ja.

No, jaz sem definitivno ZA poroko (za sebe govorim seveda, za ostale se niti približno ne obremenjujem). Če sem zato za nekatere "intelektualno inferiorna", so be it! 8D

Kar se tiče poimenovanja mož in žena, jaz svojega z največjim veseljem pokličem mož in še z večjim veseljem slišim, ko mi on reče žena. Ne predstavljam si, kako bi mu drugače rekla... fant ali morda zunajzakonski partner? Me not like, ne eno ne drugo. Sem pa opazila, da se marsikater par v naši družbi naslavlja z mož in žena, čeprav niso poročeni. Nisem pa opazila trenda spreminjanja priimka, kot je ena omenila.

Jaz ne razumem, kaj si hotela povedati z zgornjimi tremi stavki. Zakaj se ti zdi, da se ženska podredi komurkoli s poroko (omenjaš patriarhat)? Življenjski stil para nima nobene veze s poroko (s tem mislim na denimo to, da po poroki ženska ostane doma in skrbi za družino, moški pa dela in služi- kot pred nekaj desetletji). Ti časi so mimo in močno dvomim, da je to danes slika tipičnega poročenega para z otroki. Če se pa ženska s partnerjem ne zna postaviti zase in pogovoriti o delitvi obveznosti in odgovornosti pred poroko, ali pa se pusti zmanipulirati v podrejeni položaj (tudi s strani kake zoprne starokopitne tašče, hehe), si je pa IMO sama kriva. Kje pa je tukaj diskriminacija, mi pa res ni jasno. :?:

Tanja, zakaj bi bila pa prestara za poroko? Meni je vedno prav simpatično gledat starejše pare, ko obnavljajo poročne zaobljube. Razen, če si tako star, da ne zmoreš več fizično potrpeti cele poroke, to je pa spet druga ovira.

Jaz tudi niti slučajno ne bi imela tradicionalne poroke z ansamblom, neumnimi igricami in čisto preveč pijane daljne žlahte, ki je že leta nisem videla. Škoda časa. Formalnosti pri matičarju, potem neko kosilo/večerja v ožjem družinskem krogu in z najbližjimi prijatelji, potem pa ena dobra trance žurka dolgo v noč v eni mali diskoteki namesto polke in valčka v kaki gostilni bi bilo idealno zame (za povabljence pa najbrž malo manj :D). Niti ne vem, če bi se mi dalo kaj posebej ukvarjati s snemalcem (kot da kdo kdaj še pogleda tisti DVD po poroki), fotograf bi bil pa itak en bližnji kolega. Torej, če pomislim, bi bila poroka dober izgovor za en lep večer s prijatelji.

Glede nazivov mož/žena je pa tako- sicer se mi res zdi hecno, da se starejši neporočeni pari včasih kličejo fant/punca :D, po drugi strani mi je "partner" preveč formalno. Mož/žena se mi sicer dobro sliši, ampak odkar se je brat poročil, mi je še vedno čudno njegovo klicati "njegova žena", če se pogovarjam s kom, ki nje ne pozna. Tako starinsko zveni.

V splošnem mi je prav oboje- če se ljudje poročajo ali pa ne, ne gledam nič drugače nanje. Sama ne bi imela nič proti civilni poroki (iz zgoraj navedenega razloga :D), če pa nanese, da se ne bom poročila, se tudi ne bom zaradi tega nič sekirala.

Če že pride do nje...v malem krogu, čeprav najožja družina in prijatelji lahko kar hitro nanesejo kakšno št. 40 na koncu, skupno seveda.

No, tudi jaz se strinjam: en fajn after party je no.1 ... ampak mislim, da bi v tem primeru ostala sama s frendi in novopečenim možem, ostali pa bi pobegnli, ker ne bi bilo ansambla s harmoniko, hahaha

Izobraženost je zame isto kot strpnost do drugih, drugih mnenj, navad in želja ter njihovo sprejemanje, ne pa biti in razmišljati da si superioren in pametnejši.