Hm...poroka kaj pa vem, da in ne. Fant mi pravi, da se bova poročila - vendar pomoje samo zato, ker misli, da se vse punce želijo poročiti. Ne rečem, da ni lepo vse tiste priprave in obred in vse, po drugi strani pa mislim: čemu? V poroko vložiš nekaj 1000€, ki čez noč izhlapijo.
Prav tako fant misli, da se želim cerkveno poročiti, ker pač ima zakramente (on ima samo krst). Meni cerkvena poroka sploh ni všeč - sploh ne v cerkvi. Cerkveno bi se poročila edino na prostem, pa še to samo glavni del, brez kakšne maše. Najraje pa samo civilno, nekje na prostem, na samem ipd. V tem primeru bi bila poroka kar se tiče povabljencev majhna, ampak lepa/fancy. Ker se mi zdi, da te piknik-variante lahko narediš vsako soboto, poroka pa je le 1x v življenju (vsaj takšen je njen namen).
Da ne omenjam nekih šrang, pa jokajočih govorov: halo? Saj se samo poročim, živim dalje, ne grem v Irak v vojno ali kamorkoli že

Ne vem no, vse je stvar trenutka.
Mene bolj kot poroka skrbi skupno življenje oz. družina: greš v službo, doma treba kosilo narediti, perilo prati, sesati, za otroke poskrbeti...oh, kje bo čas za nohte lakirat
