V zadnjem času si je tudi moja (skoraj) triletna hčerka začela gristi
nohte, najprej sem mislila, da si grize samo kožico ob nohtih, ampak
ne, tudi nohtke ima čisto pogrižene in ji jih že celo večnost nisem
postrigla, ker si jih sproti sama pogrize! Vesela sem, da sem prebrala
vaše komentarje tukaj, ker sva jo tudi midva z možem začela avtomatično
opozarjati, naj si jih ne grize. Ker je še tako majčkena in pove vse po
pravici, je rezultat ta, da nama reče: "Ne me gledat, no" in s tem naju
sama opozori, da si ravno grize nohte, tudi če je midva ne opaziva.
Po vsem, kar sem prebrala, sklepam, da je najbolje, če jo kar pustimo?
Seveda se tudi jaz zdaj žrem in se sprašujem, kaj delam narobe, da si
grize nohte. Res pa je, da si jih večinoma tudi ona grize medtem, ko
gleda risanke ali ko se pelje v avtu - se pravi, kadar nič ne dela z
rokicami. Samsara je napisala, da mora otrok vedeti, da ga imaš rad.
Jaz se počutim precej krivo, ker nama obema z možem vsake toliko poči
živec in hčerko nadereva, enostavno se nisva sposobna zadržati in imeti
toliko potrpljenja, da bi lahko vse prenesla, pa čeprav veva, da je
dretje negativno in da tudi nima nobenega vzgojnega učinka.
Sem se odločila, da se bom poskusila čim večkrat ugrizniti v jezik in
biti tiho, po eni strani mi prijatelji govorijo, da noben starš ni
popoln in da se je nemogoče popolno obnašati do otroka, po drugi strani
pa se sprašujem, zakaj za vraga se pa v službi na nikogar ne derem,
zakaj se tam lahko čisto lepo obnašam, doma pa ne? No, seveda vem,
zakaj, ampak samo sebe opominjam, da se ne obnašam fer.