Pridem v ambulanto ob dogovorjeni uri (mimogrede, sestra, pri kateri
sem se telefonsko naročala, je bila zelo "freht"), pa mi sestra reče,
da tak pa to ne gre, da ob 14:00 zaprejo ambulanto. Jaz jo vprašam,
zakaj pa so me potem naročili ob 14:15. Gre gledat v seznam in
pravi, da sem bila jaz na vrsti ob 12:15. In naj mi bo, ampak to je
zadnjič...in da si je treba drugič takoj zapisati uro.

Potem pridem v ordinacijo....bila sem pa res obupana, ker me že od maja
dnevno mučijo hude bolečine v križu, v preteklem mesecu se mi je pa
dvakrat zgodilo, da se takorekoč premakniti nisem mogla in sem po ves
teden trpela nečloveške bolečine... in pokažem rentgenske
slike....ortoped reče...ja, to je okvara...mi pokaže na sliki, da med
dvema vretencema takorekoč ni več prostora, pove, da se tu ne da nič
pomagati... me nekaj sprašuje in samo napol posluša...tako da je sestri
v izvid vse narobe narekoval.... mi da napotnico za fizioterapijo in
reče, da se bom pač morala naučiti s tem shajati....vprašam kako pa? Pa
mi reče srečno in odpre vrata ter mi nakaže naj grem!!!!!!!!

Mislim....nič niisem izvedela, razen da se moram vsem priljubljenim
športom odpovedati (kar že itak vem)...pa ful me je psihično uničil, ko
je rekel, da se nič ne da...pa da moje sedeče delo bo to še poslabšalo,
naj se vmes malo razmigujem.
Meni je bil to konec sveta.

there s more space left
for poetry.
-Loesje