Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Naše 'disfunkcionalne' družine

Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6 , 7 , 8
CantLoveCantHurt
Starost: 33Pridružen: 25. sep 2008Prispevkov: 2109Kraj: MemoriaStatus:Offline
Objavljeno: 28. jan 2012 23:24
Povezava do prispevka
Barbye naj ti najprej povem, da razumem da si v težki situaciji, ki te čustveno izčrpava ampak zato še ni treba napadati ostalih in pomanjševati njihovih težav. Mislim da v tej temi ni niti ene osebe z lahkimi težavami "ki bi morala biti srečna da je to vse kar je narobe".

Ok z tem povedanim lahko nadaljujem. Tvoja sestra lahko izpolni vlogo za preživnino kjer le-to plačuje država. Oni poiščejo očeta in od njega izterjajo. Verjetno ti bo katera druga to znala boljše pojasniti. Tole ni ravno moje področje.

Ker praviš da imate nizke dohodke lahko gre eden izmed članov (najboljše mama) na socialno delo in tam prosite za denarno pomoč (enkratno ali pa mesečno). V primeru da dokažete da ta denar res potrebujete ste upravičeni tudi do Paketov hrane Rdečega križa (kar ni veliko ampak v takšni situaciji se tudi malo pozna.)
 
Če smo iskreni to kar si opisala zame ni disfunkcionalna družina saj si sama rekla, da sta se tvoja starša vedno trudila da sta poskrbela za vas, vas nikoli udarila in lepo vzgojila. Meni se to bolj zdi kot družina v finančnih težavah  (ki verjamem negativno vplivajo na vse člane).

Tvoj oče je verjetno z službo izgubil tudi nekaj drugih stvari, priporočam da ga spraviš k psihologu (brezplačno, in kljub temu da je trmast) ker se sama z njim zelo verjetno ne boš mogla pogovorit. Tudi sama ga lahko obiščeš, po mojem ti bo lahko pomagal pri samem soočanju z situacijo. Svojih solz ti pred mamo ni potrebno skrivati raje si ji zahvali za ves trud ki ga vloži v vašo družino in ji povej da jo imaš rada, tako da bo vedela da ni popolnoma sama.

Verjamem da ti je težko ampak iskreno mislim, da se vse to še lahko popravi. Ne obupat.

Yesterday, upon the stair,I met a man who wasn't there. He wasn't there again today. I wish I wish he'd go away...
0
Nazaj na vrh
popcorn
Starost: -14Pridružen: 23. maj 2007Prispevkov: 638Kraj: /Status:Offline
Objavljeno: 28. jan 2012 23:56
Povezava do prispevka
Se strinjam z napisanim, nikomur ni treba govorit, da njihovi problemi pa sploh niso problemi.. Barbye  Imaš težko situacijo doma, ampak predvsem si se razpisala o denarju, kaj pa vaši odnosi, najbrž niso tako problematični? Če bi imeli prihodek, bi funkcionirali? Želim ti najbolje in upam, da boš še kaj delila z nami, pa da si najdeš kako pomoč tudi osebno na centru za socialno delo, pri psihologu, pri prijateljici.

Jaz sem imela očeta alkoholika, žal je zato že pokojen in nikoli se nisva dobro spoznala. Dolgo, zelo dolgo sem imela probleme sprejeti maminega novega moža (in on nas) in bila v vlogi mame drugim otrokom. Zdaj moram spet živet pri starših, ker sem nezaposlena. Ni lahko, posebno kar se tiče moje samozavesti, vendar odkar družino gledam s hvaležnostjo za to, kar so mi dali in mi še dajejo (lahko bi me navsezadnje postavili na cesto) in se ne koncentriram na našo preteklost je vseeno drugače..
Above all, be the heroine of your life, not the victim. Nora Ephron
0
Nazaj na vrh
mijauuu
Starost: 37Pridružen: 9. avg 2009Prispevkov: 1045Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 29. jan 2012 0:39
Povezava do prispevka
Ja... na žalost je izguba službe kar hud udarec... Verjamem, da ti je hudo... Vem za ljudi, ki so tudi v podobni situaciji... in vem, da je res obup glede iskanja nove službe, sploh za ljudi, ki so starejši... Nekako te iz take situacije lahko rešijo kdaj stari starši s prihranki... Ne vem kako je pri tebi... Moja mama je tudi izgubila službo, prej pa je zbolela... Vem pa za situacije, kjer so v družini res še drugačni problemi... nasilje, hujše nesramnosti... Vem za marsikatero zgodbo.... Skušaj gledati tisto pozitivno stran... da nasilja ni...in podobnega. Najbolje je če se oče kako zaposli s čim... ne vem... lahko sadi kaj... izdeluje stvari iz lesa.... če dela se bo počutil boljše...

No... že ko je taka tema pa se lahko še jaz izpovem... Čisto se mi meša bit doma, ker mama nič ne pospravlja in nikoli ni... nič... Lahko cele dneve samo pospravljam in nič ne naredim... vse se lomi in razbija in kvari.... pes nosi vse možne smeti not... pometeš in čez pet minut se več ne vidi...Ja... ker tudi, če se kaj pokvari... rabi moja mama približno 2 leti, da kaj naredi... npr. televizije nimamo že več kot pol leta.... jaz je sicer itak ne pogrešam... Imamo pa verjetno to genetsko disfunkcijo glede pospravljanja in čiščenja... ker je še nekdo v družini tak... Res groza... Na leto verjetno pomije 2x posodo... Ko sem bila še v Ljubljani sem marsikdaj prišla domov in morala pomiti posodo za nazaj... Nikoli v življenju si nisem upala nobenega vabit domov... Pa kdaj kdo vpraša in si vedno nekaj izmislim.,.. ker prav ni normalno... res.... in me je hudo sram... Dokler je tata živel doma sem še praznovala rojstne dneve in imela prijateljice doma... potem pa nikoli več... On je pa pač psihopat na čistočo... oz. je postal psihopat na čistočo potem, ko je živel z mojo mamo... zato sta šla tudi narazen... Jaz pa ne morem živet v takem... Nekoč se je izgovarjala na službo... zdaj pa tega več ne more... in se zgovarja na psa... Saj vem, da izgleda taka težava majhna in nepomembna... ampak je res kritična situacija... no... je bila od vedno... Dead
https://www.facebook.com/panchidorchi
0
Nazaj na vrh
popcorn
Starost: -14Pridružen: 23. maj 2007Prispevkov: 638Kraj: /Status:Offline
Objavljeno: 29. jan 2012 1:07
Povezava do prispevka
Mijauu, te zelo dobro razumem  Pri nas je sicer po hiši pospravljeno, ampak imamo v družini eno razmišljeno, rahlo depresivno osebo, ki lahko ure poseda na wc-ju z zaprtimi okni in ponavadi za lulanjem pozabi potegnit vodo. Vsakič ko vstopim v wc, si preventivno zatisnem nos, potem pa odprem okno, počistim, našpricam in se vrnem čez 10 min....in to vsak dan.... imela sem že obiske, ki so šli na wc in tam našli njegovo veliko potrebo....... veš kako me je bilo sram...
Above all, be the heroine of your life, not the victim. Nora Ephron
0
Nazaj na vrh
mijauuu
Starost: 37Pridružen: 9. avg 2009Prispevkov: 1045Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 29. jan 2012 11:15
Povezava do prispevka
No... Ja... saj pri meni se recimo, da da preživet... samo gre ogromno energije za brezveze...in kakšen dan bi se res preselila nekam... No... imam pa to srečo, da mama vsaj wc vzdržuje čist... ker na to je res alergična.. Samo naša kopalnica je res mini in ni ravno težko... pospravljeno pa spet ni nič... čisto pa ja...pa dvorišče mora bit pometeno... To je pa vse... . Vse ostalo pa nič... Ko pes ne poje hrane, samo odloži vse posode na vrt in jih tam pozabi... Samo neko nalaganje stvari... Je pa tudi čisti filozof... Najbolj me živcira, ko se na npr. na vsake tri mesece odloči, da jo npr. ena vaza moti... ali pa da mora pobarvat okvir za slike v drugi odtenek... Ali pa obeša stvari po zidovih... daje barvno skupaj stvari ipd... Pač malenkosti... Saj lepo... ampak, če ostanejo vse osnovne stvari razsute, ti čisto nič ne pomaga, da je okvir za slike svetlo zelen z zlato obrobo na notranji strani, kot pa če je temno zelen z zlato obrobo na zunanji strani... Clown
No... ja... moram tudi jaz gledat samo pozitivno stran Smile Ampak kdaj pa se moram izpovedat.
https://www.facebook.com/panchidorchi
0
Nazaj na vrh
Barbye
Starost: n/aPridružen: 9. avg 2006Prispevkov: 310Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 29. jan 2012 22:43
Povezava do prispevka
Verjemite da je malo lažje ko preberem da nismo edini taki doma, glede pospravljanja in vsega. Saj ne rečem, mami pospravlja skos, sestra pa popolnoma nič...če ji kaj rečem naleti na gluha ušesa... :/ Posledično tudi nečak ne pospravlja igrač za sabo.
 
Socialna pomoč pri nas ne pride v poštev, ker je ne bo nihče sposoben vračati...to sem jim pa strogo prepovedala da bi zaprosili zanjo. Sestra je enkrat, a smo ravno tisti mesec zvedli da se potem mora to vračat in od takrat nikdar več. Od RK dobimo paket, a tudi to je bil globok udarec za vse nas ko smo prejeli prvega... ker smo se šele takrat vsi zavedli kako globoko je padla naša družina, pa ne po naši krivdi, ampak krivdi države (kakor tudi družine tistih katerih firme so šle v propad in so ljudje ostali brez služb...)
 
Oče je imel tablete proti depresiji, a jih je nehal jemat - kot sem rekla, trmast zelo! Veselja nima do ničesar, razen do tega da sedi za računalnikom in brska po internetu. pa še to po možnosti bere forume ko se kregajo levi in desni in se čist razburi...
 
Mislim  da četudi se uredi finančno stanje (kar je zelo malo verjetno) ne bo prišlo do spremembe v funkcioniranju družine...ne vem, ista družina,  a smo si vsi popolnoma različni, z različnim razmišljanjem. Preveč je dogodkov in situacij ki vplivajo na naše odnose... ne vem...
Vse kar prebereš je napisano z razlogom
0
Nazaj na vrh
Tanja
Starost: n/aPridružen: 14. okt 2003Prispevkov: 45016Kraj: Planet LepoteStatus:Offline
Objavljeno: 30. jan 2012 10:42
Povezava do prispevka
Barbye je napisal/aSocialna pomoč pri nas ne pride v poštev, ker je ne bo nihče sposoben vračati...to sem jim pa strogo prepovedala da bi zaprosili zanjo.

Od kdaj pa se socialna pomoč vrača?

Klik za ustrezno temo.
A health and beauty freak.
0
Nazaj na vrh
Barbye
Starost: n/aPridružen: 9. avg 2006Prispevkov: 310Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 31. jan 2012 10:08
Povezava do prispevka
Tanja ne vem, že kar nekaj časa. Tudi pred zakonom.
Sem odgovorila kar sem, ker nimam namena diskutirati v tisti temi; Se treba učit za izpite Smile
 
Saj načeloma sem zelo nasmejana in vsi opazijo ko nimam dobrega dne (v javnosti tako morda 5x na leto), mi je pa dobro delo da sem se izpovedala nekomu ki ni moj dragi, da mi je nekdo "prisluhnil" pa čeprav preko spleta.
 
Hvala vam punce!
Vse kar prebereš je napisano z razlogom
0
Nazaj na vrh
ninnna
Starost: 39Pridružen: 18. jan 2006Prispevkov: 2123Kraj: pod kovtromStatus:Offline
Objavljeno: 31. jan 2012 19:28
Povezava do prispevka
Precej sem se prepoznala v Dominikinem postu.

Sama imam uber komplicirano razmerje z mamo. Ko sem še živela doma je bilo grozljivo, zdaj je pač znosno, čeprav me skoraj vsako nedeljo še vedno uspe potolči do nule.

Nonstop kritiziranje vsakega delčka mene posebej, ob izredno dobro opravljenih nalogah mlačen odziv plus kritika glede nedobro opravljenih nalog iz preteklega obdobja. Kritika absolutno vsega od prijateljev do življenjskega sloga, nonstop nalaganje popolnoma nepotrebnih opravil in kritiziranje kvalitete opravljenega dela, pasivna agresija, izsiljevanje, takisto večno pomanjkanje denarja...

Zaplankanost pri vseh družbenih tematikah per se, potem pa še dodatna, ker ima pač 20 let starejšega tipa, ki je retardiran šovinističen pametnjakovič, ki jo ima za služkinjo in ji pere možgane na dnevni bazi.

Nikoli v življenju še nisem slišala, da izgledam dobro (kaj šele odlično). Glede na veljaven "družbeni red" razumem, da se večini ljudi ne bi zdela privlačna in drop dead gorgeous, ker sem pač debela. Ampak for fuck's sake: izgledam dobro, je to tako težko izustit? Sploh lastni mami, ki mi na enkratnem tedenskem skupnem kosilu vsaj 70krat na obisk še vedno ponavlja kako sem debela, da bi morala bolj skrbet zase, da naj že neham jest sladkarije, da imam grozno frizuro, kaj mi ni jasno da še nisem diplomirala, zakaj nosim obleke, ki mi povečajo rit itd itd...

Šele nedolgo nazaj sem le uspela dojeti, da izgledam lepo nazunaj in navznoter. Sem samozavestna, urejena, oblečena kilaži primerno in koleščki se mi vrtijo v pravo smer.

Nikoli ne bom pozabila travm iz otroštva, ko mi ni bilo kaj prav v kabini, pa se je s prodajalko in drugimi strankami pogovarjala češ kako problematično je kupovat cunje zame, ker mi nič ni prav (obenem pa se ni potrudila, da bi našla pravo trgovino, kjer bi imeli normalne zadeve in ne bi rabila nosit kavbojk za odrasle moške v osnovni šoli). Vedno isti 2 vaški štacuni in nikamor drugam.

Pa kako je komaj čakala da grem k birmi da dobim denar od sorodnikov s katerim je plačala položnice, ki jih je šparala za to priložnost vsaj nekaj mesecev prej. Preprosto vzela je vse.

Pa kako se je njen pri družinskih slavjih delal norca iz mene kaj tok boš pojedla, nikol ne boš dobila nobenega fanta, ki te bo maral, ker si tako debela.

Pa kako sem lahko tako neumna, da ne naredim izpita v tretje, in tako naprej v nedogled.

Dala je ubit mojega psa, brez da bi mi povedala.

Razumem, da ji ni bilo lahko (oče, torej moj dedek, je pred mojim rojstvom precej pil in sta se z babico pogosto kregala, mlajša sestra dobi vso pozornost in denar, mama ne sme v srednjo šolo, ker ni denarja, začne delat v fabriki pr 15, zanosi z mano pri 20, tip jo takoj pusti in ne upa me sploh prinest domov), vse ji odpustim, čeprav nikoli ne bom mogla pozabit na konstantna poniževanja.

Pomembno je zgolj to kako ona izgleda pred zunanjim svetom, da je nad fasado super prijazna in ustrežljiva za vsakogar in vedno na voljo vsem.

Hvalabogu sem do sredine srednje šole imela babico in dedka, ki sta se postavila zame. Drugače bi še bolj zavozila, kot sem sicer. Ko je umrla babica se mi je podrl svet, takrat sta me mama in njen še bolj poniževala.

No dala sem ven, se že malce bolje počutim.
In popolnoma razumem, zakaj se bojite imeti otroke. Če ne bi imela partnerja, ki mi je pomagal odkriti zakaj sem taka kakršna sem in me prepričal da naj delam na sebi ne pa bežim pred sabo, ne bi nikoli imela otroka, ker bi doživljal isto. Nehote, ampak zaradi zakoreninjenih vzorcev obnašanja.

Ko dobim službo za nedoločen čas oziroma ko on sploh dobi službo se bom odločila za potomstvo. Intenzivno se bom trudila da ohranjam zdrave odnose.

Hvalabogu da sem se odselila, najprej v lj, potem k svojemu, ker če ne ne bi bila več med živimi ali pa bi bila v polju.

Ostanite kakršne ste in napnite vse sile, da se boste čimprej osamosvojile.

So družine, ki funkcionirajo, ker starši ugotovijo, da so potomci postali odrasli in jih smatrajo kot zrele osebe.

So pa tudi družine, ki otroke vedno smatrajo kot podrejene in na njih stresajo svoje nezadovoljstvo nad svetom in svojim lastnim življenjem.
How come Barbie never got pregnant? Ken always came in another box
0
Nazaj na vrh
Tikka
Starost: 42Pridružen: 11. maj 2005Prispevkov: 14022Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 31. jan 2012 19:31
Povezava do prispevka
Ohh Ninnna In vsem puncam, velik hug. Za pogum, za moč, svaka čast.
Per Aspera ad Astra
0
Nazaj na vrh
bubica10
Starost: n/aPridružen: 23. okt 2007Prispevkov: 5179Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 31. jan 2012 20:11
Povezava do prispevka

Vsem en velik .
ninnna, skoraj sem se razjokala, ko sem brala tvojo zgodbo . Barbye, hudo mi je, ko slišim, kako nekateri komaj preživljate. Ali pa ko gledam npr. Tednik, tisto njihovo rubriko. Žalostno, žalostno. Res groza, sama si sploh ne predstavljam tega ...
 
No, šele potem vidim, kako sem lahko srečna, da imam res zlate starše in da k sreči nimamo finanšnih problemov (nismo bogati, za račune in hrano pa imamo; od prvega do prvega še kar gre). Starša sta me vedno podpirala, že predolgo vlečem s faxom in tudi glede tega mi nista nikoli prigovarjala.
 
Lahko rečem, da smo doma res povezani. Ni nam pa lušno. Imam deset let starejšo sestro, ki je pred enajstimi leti imela eno nesrečo in ostala popolnoma nepokretna. Od takrat skrbimo zanjo doma, kar še zdaleč ni lahko. In tudi imam večkrat vsega poln kufer, enostavno počim. Se začnem jokat, kričat, trest, neke vrste živčni zlom. V Takrat me pa niti starša ne razumeta. Ampak ne morem si pomagat.
 
Rada bi šla od hiše, se osamosvojila, ampak spet ... enostavno ne morem pustiti mamo in atija same. Mama tudi ni več mlada, trudim se, da pri negi sestre pomagam, koliko lahko.
 
Se pa zavedam, da bo prišel dan, ko bom morala na svoje (in tudi mami mi pravi, da bom morala iti od hiše, da ona sploh ne pričakuje, da bom ostala doma). Tudi fantom sem se izogibala zaradi teh razmer doma, ker si ne predstavljam, da bi ga pripeljala v to našo 'norišnico'.


Lots of people want to ride with you in the limo, but what you want is someone who will take the bus with you when the limo breaks down. (Oprah Winfrey)

A ustvari se samo trebaš napiti, pa sesti na bicikl, jer na sreću ćeš pre naleteti nego je pronaći.
(Balašević)
0
Nazaj na vrh
estelle
Starost: 38Pridružen: 30. maj 2008Prispevkov: 3817Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 31. jan 2012 21:22
Povezava do prispevka
Ninnna ojej, kako grozna zgodba...  Lahko si ponosna nase in na to, da si tako močna in samozavestna. Lahko si nam vsem v velik zgled. 
 
Bubica, vse se bo uredilo... Je pa (kot že sama sumiš in te je mogoče malo strah tega), najboljša odločitev, ki jo lahko narediš, da greš na svoje., če le imaš priložnost za to. Moraš se zavedati, da nisi ti nikomur odgovorna in zavezana. Moraš gledati malo nase in na to, kako si boš organizirala svoje življenje. Razumem, da vam je težko in skrbite en za drugega, ampak včasih je najboljše narediti presek v življenju in začeti planirati svojo prihodnost, brez kakršne koli misli na starše ali družino. Narediti enkrat nekaj po svoje. Pa čeprav ne bo idealno. Bo pa korak, na katerega boš enkrat zelo ponosna. Drži se!
 
Barbye mislim, da malo preveč egoistično gledaš na ta svet. Vsak ima "svoj križ za nositi" in vsakomur se zdijo njegovi problemi najhujši, pa naj se komu zdijo še tako majhni. Ni prav, da se s "pljuvanjem" po težavah ostalih, svoje izpostavi kot najbolj grozne in hude. Razumem, da ti ni bilo in ti ni lahko. Zavedati pa se moraš, da sta za vsako stvar potrebna dva. Niso čisto vse krivi naši starši (čeprav so veliko naredili napačno), v končni fazi smo takrat, ko odrastemo, sami odgovorni za svoje življenje. Nihče nas ne bo tolažil, nosil po orokavičenih rokah, ker smo odraščali v disfunkcionalnih družinah. Partner bo naše obnašanje poskušl razumeti, vendar pa g ne bomo mogli opravičevati s tem, da so zanj krivi naši starši in naše disfunkcionalne družine.
Super, da si lahko med tednom z doma. Poskusi ostati še kak vikend, pa boš videla, da bodo odnosi sčasoma boljši... vse dobro ti želim.
 
 
"As we advance in life it becomes more and more difficult, but in fighting the difficulties the inmost strength of the heart is developed." -
-- Vincent Van Gogh
0
Nazaj na vrh
iza
Starost: 122Pridružen: 17. jan 2007Prispevkov: 4988Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 31. jan 2012 21:24
Povezava do prispevka
Oh joj, tukaj se pa res prebere 1001 zgodba . Punce, vsem en velik  za spodbudo.
 
ninnna je napisal/a
Šele nedolgo nazaj sem le uspela dojeti, da izgledam lepo nazunaj in navznoter. Sem samozavestna, urejena, oblečena kilaži primerno in koleščki se mi vrtijo v pravo smer. 

In popolnoma razumem, zakaj se bojite imeti otroke. Če ne bi imela partnerja, ki mi je pomagal odkriti zakaj sem taka kakršna sem in me prepričal da naj delam na sebi ne pa bežim pred sabo, ne bi nikoli imela otroka, ker bi doživljal isto. Nehote, ampak zaradi zakoreninjenih vzorcev obnašanja.
 
 Ninnna, odlično napisano.
0
Nazaj na vrh
student10
Starost: 44Pridružen: 23. jun 2007Prispevkov: 981Kraj: KrtinaStatus:Offline
Objavljeno: 31. jan 2012 21:35
Povezava do prispevka
Jaz se sicer ne morem pritoževati nad odnosi v družini. Res, da nisem še na svojem, kar me kdaj spravi v slabo voljo (ko recimo zjutraj mami vstane takoj za tabo, imaš zajtrk in sedi ravno nasproti...), praktično mi kdaj pa kdaj to ne paše.
 
Presenetljivo velikrat pride domov še vedno brat, ki je drugače drugje, vendar nima daleč. Sestra pa običajno ob nedeljah. Tako, da smo delno dislocirani Smile vendar delujemo v skupno dobro. In si pomagamo med sabo.
 
Mogoče bolj moteče postaja zadnje čase, ko je še mami v penziji, njeno jamranje, v smislu, da ni nič prav in da se je potrebno večkrat pogovorit o isti stvari in še dobiš občutek, kot da ne zaupa. Po eni strani bolj zaupa bratu. 
 
Babica si recimo skoz bolj brata želi doma. Skoz pa tudi samo jamra, koliko smo slabi in s tem delno vnaša slabo vzdušje.
0
Nazaj na vrh
ninnna
Starost: 39Pridružen: 18. jan 2006Prispevkov: 2123Kraj: pod kovtromStatus:Offline
Objavljeno: 31. jan 2012 23:15
Povezava do prispevka
Hvala vsem za podporo in objeme

Vse se da obrnit v novo smer, ki je boljša. Zdaj gre večina čez en ušes not čez drugo ven in lepo normalno shajamo med pogovorom, če pa nastane drama pa preprosto vstanem in rečem da bom šla in je potem mir. Smo pa tudi složni ko je treba stopit skupaj. Nikoli ne bi trdila, da ni bilo prisotnih tudi pozitivnih momentov.

Estelle: zagovarjam predlog da mora biti prvi avto kišta, da ti ni grozno če ga malce popraskaš. Vožnje se učimo s poskusi in napakami, tako da bolje štartat s kripo, se skeširat in potem po nekaj 10000km kupiš avto na pro.

Ker če štartaš z bemvejem z vso dodatno opremo in ga popraskaš, !


How come Barbie never got pregnant? Ken always came in another box
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Naše 'disfunkcionalne' družine
Stran 3 od 11
Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6 , 7 , 8
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Usnjena krila obožujejo tudi zvezdnice – od Meghan Markle do Olivie Palermo.