Najbolj creepy, grozna ali čudna izkušnja

par mesecev nazaj se mi je sanjalo, ali se mi pa ni sanjalo, še sedaj nevem in nočem niti več razmišljat ker je bilo res grozno. da mi je nekaj treslo posteljo in en tak čuden glas je bil, videla sem vse, kot bi bilo res, vse v moji sobi, kot bi se vsega zavedala, samo nisem mogla spravit glasu iz sebe, kr neki je bobnelo vse, omg! eh, sem rekla, da raje ne razmišljam mogoče je bil poltergajst

Bom še jaz zapisala svojo izkušnjo.

 

Pred malo več kot pol leta mi je umrla babica, ki sem jo imela zelo zelo rada. Kak mesec po njeni smrti, smo se s starši odločili, da bomo pospravili stvari v njenem stanovanju, ga delno izpraznili in ga potem dali v najem. Malo več kot en mesec smo stanovanje pospravljali in obnavljali in ves čas je naju z mami morilo dejstvo, da ko bomo vse naredili, da babice ne bo nazaj v to stanovanje. Ves čas, ko smo delali na stanovanju, sva imele tak občutek, da to delamo za njo, da ko se vrne iz bolnice, da pride v prenovljeno stanovanje. Bolj ko se je delo bližalo koncu, težje nama je bilo. Velikokrat sva se z mami spraševale, kaj če nas babica gleda in je žalostna ker gredo njene stvari k drugim ali pa v smeti. Spraševale sva se tudi ali je jezna, ker bomo dali stanovanje v najem. Ta pogovor sva imele z mami velikokrat.

Kmalu zatem, ko smo začeli iskati najemnika, pa se mi je enkrat ponoči sanjalo od mame. Te sanje o njej so bile do sedaj edine od njene smrti naprej.

 

Sanje so bile tako žive in resnične, da ko sem se zbudila, sem potrebovala kar nekaj trenutkov, da sem dojela, da so bile to sanje.

 

Sanjala sem, da smo bili v njenem stanovanju in delali-prenavljali. Stali smo v kuhinji ko naenkrat pride babica in si začne ogledovati stanovanje. Pregleda celo stanovanje in reče, da ji je zelo všeč, da smo super naredili. Jaz jo gledam in nič mi ni bilo jasno, kaj dela babi tukaj, če je pa mrtva. In potem si rečem, pa saj sploh ni mrtva, to so bile očitno grozne sanje in v resnici je babi živa. In sem bila ful vesela.

Potem pa babi pravi, da je prav, da bomo stanovanje oddali in da se s tem strinja in da ni jezna, da je vesela (to sem si jasno zapomnila). Jaz pa vsa začudena gledam v babi in si mislim, pa saj ne bomo oddajali stanovanja če si ti tu, kje bi pa potem ti živela, saj je to tvoje stanovanje. Nakar pri vhodnih vratih pozvoni in grem odpret. Tam je stal en fant, s katerim sva hodila v isti vtrec (pojma nimam kako se je on znašel v mojih sanjah, ker od vrtca naprej še pomislila nisem nanj) in njegova punca. Prišla sta si ogledat stanovanje, da bi ga najela.

Ko sta vstopila, sem šla jaz iskat babi, vendar je nikjer ni bilo, takrat sem dojela, da je mrtva in tisti trenutek sem se zbudila......rabila sem pa kar nekaj časa da sem dojela kaj je res in kaj ne.

 

Od takrat naprej nisem imela nikoli več sanj o babici. Nekako verjamem v to, da je prišla v moje sanje, da se je poslovila in sporočila, da je vse vredu in da ni jezna na nas.

Saj, ko kdo umre, se vedno "poslovi". Ko je naša babica umrla, je par dni zatem teta rekla, da je nekaj potrkalo na vhodnih vratih ali na enih v stanovanju, gre odpret, nikogar zunaj. In to je to.

Nekaj podobnega je bilo, ko je umrl njen bivši mož.

Nekaj zelo podobnega se je tudi moji mami zgodilo. Ko je bila moja babica oz.njena mama po hudi bolezni že v komi, je nekega jutra (zelo zgodaj, ko je še spala) mamo zbudil zvonec pri vhodnih vratih in pred njimi seveda ni bilo nikogar. Še isti dan so nam iz bolnišnice sporočili, da je babica umrla pol ure po "zvonenju". Mogoče se je res prišla poslovit.