Najbolj creepy, grozna ali čudna izkušnja

Itak, da nihče ne trdi, da karkoli nebi blo res, niti, da ne verjame v višje sile. No ja začudeni pa smo ob zgodbicah...sej veš v stilu "a-a ". Men je to čist normalna reakcija...

No, jaz ne verjamem, da smo v veselju sami, verjamem, da je duša nesmrtna in verjamem, da obstaja ogromno stvari, ki jih običajno ne zanavamo... sem pa tak zajec, da bi me po mojem kar pobralo, če se bi mi kaj neobičajnega zgodilo. Ko sem bila majhna, sem gledala grozljivko Megla, in potem sem leta in leta pred spanjem pregledovala celo sobo. Še sedaj ne gledam grozljivk, je prehudo. Aja, enkrat sem se strašno prestrašila, ko sem ponoči ležala v postelji, in je bilo kmalu po smrti babice. Moja soba je obrnjena na vrt, ki ga je obdelovala ta umrla babica, in slišalo se je točno tako, kot da nekdo na njem koplje. Kasneje sem ugotovila, da je ta zvok povzočala neka žuželka, ki je na moji okenski polici zaman skušala splezati iz plastičnega kozarčka.

 

 

Itak, da je takšnim zgodbicam skoraj nemogoče verjeti. Tudi sama takšnih stvari nisem prej verjela, mi je bilo vse to vedno zelo smešno, ljudje ki so jih pripovedovali, pa premaknjeni. Sama si želim, da tistega ne bi nikdar videla, ker me je še sedaj strah, ko se ponoči spomnim na vse skupaj.

..... mogoče je pa ta kolegica živela v stanovanju od kakšnega samomorilca ali kaj takega in so se ji zato take stvari dogajale, ker je blo par let nazaj par takih primerov, zdej se je pa hvala bogu umirilo in se že 10 let ni zgodil nč takega.

 

lahko noč!

Mene bi infarkt ... sto posto!

 omg petra

hm jaz mam glede tega kar neki izkušenj,..

 

 s prijateljico sva se sprehajale po ulici z njenim psom, midve sva bile na eni strani cestipes pa na drugi. in ker je bil pes privezan je bil štrikec raztegnjen čez celo cesto. nasporti nama je prišel nek moški oblečen v bele kratke hlače, belo majico zraven je pa nosil še eno ogromno belo torbo. in on je hodil po sredini ceste, sepravi da ko bi preišel do štrikca bi moral dvignit noge da bi lahko sploh čez prišel,... pa ni  on je delal normalne nizke korake in vseeno prišel čez štrik ki je bil kakšne pol metra nad cesto..

 

potem na istem kraju(nek kamp na hrvaškem) je prijateljičin brat, videl nekaj belega(on si je to razlagal kot duha) lebdeti

 

in again v bližini tega kampa je nek samostan in pokopališče, je pa ta prijateljica rekla, da ko so se ponoči vračal domov mimo tega samostana, so se slišal eni čudni glasovi..

 

no potem ena še malo dalša- s prijateljico sva bile pri njej doma(se režale, afnale, sej veste kako to gre ) no in cel dan se nama je pel tist komad od foxic-tramvaj še stoji in je že RES presedal,.. nakar se v dnevni prižge tv,.. na čarli tv-ju in trikrat lahko ugibate kera pesem se je vrtela  najprej sva misnle da je njen brat in greva gledat po stnaovanju, vmes je pa njena mami po telefonu klicala kje je ta njen brat, tako sva vedle, da ga zihr ni doma(paše stanovanje je premahjno da bi se kam skril) in ugasneva tv in greva vn,.. že na poti se ona spomne da je pozabla pulover doma zato sva se mogli vrnit,.. in na poti sva se mal v zafrkanciji pogovarjale "kakšno naključje, da je bila glih ta pesem od foxic!kaj šele če bi se zdaj zavrtel kakšn love komad(obedve sva mele neke ljubezenske probleme, nove fante-skratka vse se nama je vrtelo okoli tega )? no in ona odpre vhodna vrata in tv spet prižgana iz nje pa prihajal nek globok glas ki je rekel- this is a story about two lovers ,.. in midve valda vik inkrik stekle ven iz stanovanju_(niti na tv nisva pogeldale, da bi vidle vkakšnem kontekstu je tisti glas to rekel).. no in potem ko sva čez okno pogledale je bil tv spet ugasnjen

 

hm,. ne vem- mogoče samo naključja?

barb kakšen smajli!