Najbolj creepy, grozna ali čudna izkušnja

Ooo, grozljivke pa js rada gledam, sam da vem da ni res hihihi

Jaz sem poskušla vse živo da bi kakega priklicala od nočnih skrivalnic po pokopališču pa iglami in črkami, pa črno magijo, pa belo magijo, cel hokus pokus skratka pa nisem nobenga vraga vidla, še čarovnico sem spoznala..pa nič od niča.

Od takrat sem realist.

 

Človeški možgani imajo ogromno neizkoriščeno kapaciteto, zato obstaja stavek: my mind plays tricks on me

Ja punce s tem klicanjem duhov se res ni za krščenmatičkat, kr če prkličeš kakšnega zaj******* so lahk resne posledice.

 

Drgač se mi je par stvari zgodil, za ene še ne vem točn al je blo to vse v moji psihi(al je blo res).

 

Ko sem bla majhna sem se bala ponoči za umret, vsaj enkrt na tedn sm sredi noči klicala mami, ker se je kej zgodil, al sem imela more.

 

Vem da sem vedno po postli vidla bele lise, ki se premikajo(takrat je blo to mami spet so gliste po postli), in ko je prižgala luč jih seveda ni bilo, in pol ko je šla jih več ni blo. To se mi je ful pogosto dogajalo in še zdej se spomnem kako je zgledalo.

 

 Tega se sicer ne spominjam sam so mi govorili, da sem vidla kačo ki se premika po sobi in sem jim kazala kje pa je niso vidli. Res nevem kaj je blo to.

 

Vem velik zgodb o duhovih, ki so se zgodile mojim sorodnikom in men sam so vse tako dolge, da jih mogoč potem ko bom mela kej več časa napišem.

 

 

Meni se je enkrat ponoči sanjalo o neki zamenjavi ljudi v službi, pa se prej o tem nismo nikoli nič pogovarjali. Pa pridem v službo, in se je prav tisto res zgodilo. V bistvu sem se šele takrat spomnila svojih sanj. In sem ostala kot vkopana.

no, meni se ni nic takega zgodilo (trk trk trk) in upam, da se mi ne bo. drugace pa me je strah, ce spim v sobi in je kaksna omara odprta, ker se mi takoj zacne dozdevat, da so notri oci... potem sem brala eno knjigo od Kinga, mislim, da Cujo in je bila tam tocno ta scena opisana... ocitno nisem edina s takimi strahovi

drugace pa je meni tudi japonski ring grozen - niti pod razno ga ne bi gledala, ce bi potem bila sama doma ponoci.

Moja prigoda sicer ni nadnaravna, pa vseeno.

Ko sm bla stara ene 13 let, sem enkrat prespala pri eni kolegici. Za lahko noč sva si seveda govorili creepy zgodbe, Ninina je bila "Zelena roka", ki pride sred noči in ti neki naredi, ne spomnim se točno. No po kaki uri dveh čvekanja sva se dejansko odločili zaspat. Naenkrat se Nina zbudi, ker jo neki cuka za lase. Mal živčna reče "Ej dej nehi no", jaz pa brez odziva. Ona že bolj živčna "Rekla sem NEHI", jaz še kar brez odziva. Me pogleda in vsa živčna "Kaj se delaš, da spiš, sej vem, da me ti cukaš, NEHI!!!" nakar opazi, da ležim na hrbtu in mam obe roki ob sebi!  Ko je punca začela kričat!  

Jaz se jasno zbudim, vsa panična skočim pokonc iz prižgem luči, Nina vsa zaripla in objokana še kar kriči... No in na svetlobi ugotovibva, da so se ji lasje zapel v gumb na prevleki za blazino!

 

Nikol več ni omenla Zelene roke.

Punce zdaj ste me pa čisto prestrašile z temi zgodbicami

 

Mislim da bom danes spala pri prižgani luči

 

Pa na preži bom tako :  

 

Pred desetimi leti sem bila na počitnicah v Edinburgu, kjer sem en mesec stanovala pri zelo prijazni družini. Čez dan sem bila v na tečaju za angleščino, popoldan smo malo hodili okrog po gradovih, kjer naj bi po mnenju Škotov živeli duhovi, večer pa sem preživljala z družino, ki je ravno tako verjela v nadnaravno. Meni je bilo vse to zelo smešno, saj v takšne stvari niti pod razno nisem verjela. Nekega večera smo bili v hiši sami (starši so bili v službi). Ko smo gledali televizijo, smo v hodniku slišali neke glasove. Mislili smo, da so prišli starši. Hitro smo se pobrali v sobe, takrat pa smo v ogledalu na hodniku zagledali bel prosojen odsev ženske pokrite z dolgo ruto. Nas je skoraj kap. Poleg tega je bilo v hodniku zelo hladno. Od takrat naprej verjamem, da poleg našega sveta obstaja še kaka druga dimenzija, ki je normalno ne zaznamo.

Prvič slišim, pa tam živim... No, delam v tistem predelu, pa se še noben sosed ni kaj pritoževal glede duhov.

 

 

 

Fifica, star rek pravi, da hudič sede na stvar, ki je ne najdeš.