Tudi jaz sem imela probleme s tem ko sem bila še majhna...najhuje je
bilo v času osnovne in srednje šole, potem je vse to postajalo redkeje.
Jaz sem hodila sredi noči ven, pa enkrat sem odnesla jogi in vse kar
sem imela na postelji kar v dnevno in še dobro da me je mami slišala in
prišla pogledat kaj se dogaja. V osmem razredu osnovne šole sem se celo
tako zelo udarila, da sem morala naslednji dan na urgenco slikat vrat
in so mi dali opornico za nekaj več kot en mesec.
Najbolj sem se bala tega, da bi recimo kar sredi noči odšla kam na kakšen obisk in komu zvonila pred vrati.
Nekaj let nazaj sem celo eno noč tako zelo kričala, da sem bila zjutraj
brez glasu. Drugače se je pa dogajalo precej tudi to, da sem ponoči
govorila.
Jaz sem se vedno vseh stvari, ki sem jih naredila tudi zjutraj spomnila.
Sem pa imela včasih sosedo, ki jo je pri 26 letih še vedno zelo nosilo
v času polne lune in je celo začela pretepati ponoči svojega fanta in
ga celo porinila dol iz postelje.
Če se da to odpraviti niso moji starši nič razmišljali, jaz pa tudi ne. Ti bo Bushy zagotovo znala kaj več povedati