Bila je moja najboljsa prijateljica. Gledal sem njene dolge lase
in zamisljen obraz.. Zelel sem si da bi bila moja. Ampak ona me nikoli
ni gledala na tak nacin in
tega sem se zavedal. Po predavanju se je obrnila k
meni in me prosila za zapiske,ker je prejsnjic manjkala. Posodil sem
jih. Rekla je "hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji
povedati, hotel sem ji povedati da
nocem biti le prijatelj. Ampak sem se preve bal in
se zdaj ne vem zakaj. Nekaj mesecev kasneje. Telefon zvoni. Ko se
oglasim je na drugi strani ona, v joku mi je razlagala kako ji je
njen fant zlomil srce. Vprasala
me je ce bi prisel k njej ker noce biti sama in tako
sem prisel. Sedela sva na kavcu, jedla cips in gledala romanticne
filme. Gledal sem njen zalostni obraz in kljub zalosti je
bila tako lepa. Zelel sem si da bi bila
moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak nacin in tega
sem se zavedal. Potem je rekla da bi sla rada spat, poslovila sva
se, pogledala me je v oci, mi rekla "hvala" in me poljubila na lice.
Hotel sem ji povedati, da jo imam rad ampak me je bilo prevec strah in
se zdaj ne vem zakaj. Naslendnje leto smo imeli ples. Dan pred
slavnostnim vecerom je prisla k meni in mi povedala da je
njen soplesalec zbolel. Tudi jaz nisem imel soplesalke in zato sva se
odlocila da bova sla skupaj kot najboljsa prijatelja. Ko je bilo
cudovitega in carobnega vecera konec sva stala na njenem pragu. Gledal
sem jo ko se mi je nasmehnila in me pogledala s
tistimi prelepimi ocmi. Zelel sem si da bi bila moja
ampak ona name nikoli ni mislila tako kot jaz nanjo in tega
sem se zavedal. Potem mi je rekla "hvala, imela sem se
cudovito lepo" in me poljubila na lice. Hotel
sem ji povedati, hotel sem ji povedati da nocem biti le njen prijatelj,
hotel sem ji povedati da jo ljubim ampak prevec sem se bal in se
zdaj en vem zakaj.
Potem je minil dan, mesec in kar naenkrat je bil dan
ko smo diplomirali. Gledal sem kako se je povzpela na oder, da bi
prejela svojo diplomo. Bila je tako zelo lepa. Zelel sem si, da bi bila
moja ampak zavedal sem
se da me ona nikoli ni opazila na tak nacin. Preden smo se odpravili
domov je prisla k meni, jokala je in jaz sem jo objel. Potem je
dvignila pogled in rekla "Ti si moj najboljsi prijatelj, hvala" in me
poljubila na lice. Hotel sem ji povedati da nocem biti le njen
prijatelj, hotel sem da ve, hotel sem ji povedati da jo ljubim ampak
bilo me je prevec strah in se zdaj ne vem zakaj. Sedim v cerkvi. Moja
prijateljica se bo porocila.Porocila se bo sedaj. Gledal sem jo kako
stoji pred oltarjem, bila je lepsa kot kdajkoli prej. Gledal sem kako
je rekla "da" in pri srcu me je stisnilo. Zelel sem si
da bi bila moja, ampak ona ljubi njega in tega sem se zavedal. In
vedel sem da me nikoli ni gledala tako kot gleda sedaj njega.
Preden se je odpeljala s svojim mozem, v svoje novo zivljenje je
prisla k meni, me objela, rekla "prisel si, hvala" in me poljubila na
lice. Hotel sem ji povedati, hotel sem ji povedati kako cutim,
hotel sem ji povedati da nocem biti le prijatelj, ljubim jo ampak
prevec me je bilo strah in ne vem zakaj. Leta so minila in
sedaj gledam v krsto dekleta, ki je bila nekoc moja najbolsa
prijateljica. Ko so prebirali njen dnevnik ki ga je
pisala v svojih studentskih letih so prebrali tudi te besede: "Gledam
ga in si zelim da bi bil moj. Ampak on me nikoli ne gleda na tak nacin
kot jaz njega in tega se zavedam. Hocem mu povedati, zelim da ve da
nocem biti le njegova prijateljica. Ampak prevec me je strah in ne
vem zakaj. Kako si zelim, da bi prisel in mi rekel da me ima
rad." "Kako si zelim da bi ti.. " sem si mislil in jokal. Naredite si
uslugo, povejte tistemu fantu ali
dekletu da ga/jo imate radi, ceprav ne veste kako bo reagiral/a.
Povejte kaj resnicno cutite do njega/nje ker ne bo tam za vedno.
Bog, svet prekipeva od zivljenja!
Toliko nacinov,
toliko oblik,
toliko bitij.
&nbs p; Zakaj - ce ne za to, da bi se mi
veselili zivljenja?