Da malo obudim temo. Imam glivice na nohtih in kozi, pa sem prebrala vse zivo o kandidi na netu. Tudi test z slino je bil pozitiven. Po vsem prebranem sem razmisljala, da se lotim stroge diete, da kandido odpravim. Ker se nestete teorije o tem kaj se sme jesti in kaj ne zelo razlikujejo, sem se malo bolj raziskala in naletela na naslednji clanek. Predvsem mi je odprlo oci zadnji odgovor. Tako je vsa panika okoli kandide cisto odvec!
Pojem kandida preobcutljivostni sindrom (KPS) pozna tudi medicina, a je prepricana, da ni nikakršnega dokaza o obstoju te bolezni. Laiki pripisujejo KPS vrsto simptomov, toda takšne ima vecina bolnikov z najrazlicnejšimi boleznimi, pravijo zdravniki in opozarjajo, da je zdravljenje takšne namišljene bolezni z zdravili, ki so sicer namenjena resnicnemu obolenju, zelo nevarno. Prof. dr. Janeza Tomažica s Klinike za infekcijske bolezni in vrocinska stanja v Ljubljani smo prosili za podrobnejšo razlago tega tudi pri nas precej razširjenega pojava.
Kandida preobcutljivostni sindrom
Najprej nam, prosim, pojasnite pojme, kaj je kandida, kaj kandidoza in kaj kandida preobcutljivostni sindrom (KPS). Laiki jih namrec radi pomešajo. Torej, kaj je kandida?
Glivica kandida – rod Candida, najpogostejša in najpomembnejša je Candida albicans – živi z nami v sožitju na naši koži in v sluznicah, predvsem sluznicah prebavnih poti, deloma dihal in sluznici nožnice. Kandida je del normalne flore. Naseli se že ob rojstvu ali kmalu po njem. Kot vsi mikroorganizmi se lahko vplete v naš obrambni mehanizem in ga zacne vznemirjati, ta pa se odzove obrambno ter povzroca razlicne reakcije.
Kaj je kandidoza? Obstajata povrhnja kandidoza in invazivna kandidoza. V cem se razlikujeta?
Pri imunsko zdravi osebi lahko kandida povzroci povrhnjo kandidozo – na sluznici, koži ali nohtih. Ta oblika bolezni za cloveka ni nevarna, je pa lahko zelo nadležna in vcasih zahteva dolgotrajno zdravljenje.
Ob zmanjšani imunski sposobnosti organizma pa se lahko kandide po krvi razsejejo po telesu in povzrocijo sistemsko oziroma invazivno kandidozo. Ta oblika bolezni je zelo nevarna in ogroža bolnikovo življenje. Sistemska kandidoza je lahko omejena tudi na en organ, na primer na jetra, ledvici, vranico, oci ali osrednje živcevje. Poudarjam, da se invazivna oblika bolezni pojavi le pri bolnikih z zelo hudimi imunskimi okvarami, torej ob rakavih boleznih, zdravljenju s citostatiki, glukokortikosteroidi in drugimi zdravili, ki slabijo imunski sistem, po presaditvah organov, pri aidsu ter redkeje pri dolgotrajnem antibioticnem zdravljenju hudih okužb pri kronicnih bolnikih.
Kaj je kandida preobcutljivostni sindrom, za katerega uporabljamo kratico KPS?
Pred vec kot 25 leti sta bila ameriška zdravnika Orian C. Truss in pozneje William Crook prepricana, da sta odkrila novo bolezen. Poimenovala sta jo kandida preobcutljivostni sindrom (KPS): pri nekaterih ljudeh naj bi se namrec razvila preobcutljivost za kandido, ta pa naj bi se kazala z zelo raznolikimi težavami. Po njunem mnenju je glavna znacilnost KPS stalno vsesplošno slabo pocutje, ki ga spremljajo utrujenost, težave s prebavili (zaprtje, driska, napenjanje itn.), bolecine v mišicah in sklepih, predmenstrualne težave, duševne težave (motnje koncentracije, nihanje razpoloženja, depresija itn.), želja po uživanju sladkorja, alkohola in podobno. Številni zdravniki v Ameriki pa tudi drugod so to diagnozo nekaj casa pripisovali skoraj vsakemu svojemu bolniku z nepojasnjenim slabim pocutjem.
Kako to, da se v Sloveniji v zadnjem casu toliko govori o tej domnevni bolezni? Ljudje pravijo: »Imam kandido,« in ob tem naštevajo splošno slabo pocutje, utrujenost, brezvoljnost, napenjanje.
Infektologom se ob tem dvigajo lasje. Do danes ne poznamo nobene diagnosticne metode, s katero bi dokazali bolezen kandida preobcutljivostni sindrom. Edini dokaz »bolezni« je subjektivno pocutje. Obolelost s KPS si ponavadi pripiše (namišljeni) bolnik kar sam, in sicer na podlagi tockovanja odgovorov na vprašalnik, ki ga je razvil zdravnik Heiko Santelmann (angl. Questionnaire for Fungus-Related Disease, okr. FRDQ-7). Kandida preobcutljivostni sindrom je namišljena bolezen.
So bile opravljene kakšne posebne raziskave, ki jasno dokazujejo, da KPS ne obstaja?
Leta 1990 je bil v reviji New England Journal of Medicine (ena najpomembnejših znanstvenih medicinskih revij) objavljen clanek o dobro nadzorovani klinicni študiji, v kateri so primerjali dve veliki skupini žensk, ki so izpolnjevale merila za KPS. Imele so vnetje nožnice, ki ga je povzrocila kandida. Eno skupino so zdravili s protiglivicnim zdravilom, drugo pa z na pogled enakimi tabletami, a je bil v njih le škrob (placebo). V vsako od skupin so bile osebe izbrane nakljucno, vse do konca študije pa niti zdravnik niti opazovana oseba nista vedela, kakšno ucinkovino posameznica uživa. Ugotovili so, da pri odpravljanju sistemskih ali psihicnih simptomov KPS protiglivicno zdravilo ni bilo nic ucinkovitejše od placeba. Protiglivicno zdravilo je po pricakovanju pozdravilo glivicno okužbo nožnice, na težave KPS pa ni vplivalo nic bolje od placeba. V neki drugi raziskavi niso našli povezave med kronicno utrujenostjo in KPS. Še najvec raziskav o KPS je bilo narejenih na Norveškem, kjer je bila ta »bolezen« nekaj casa zelo modna, vendar so tudi tam scasoma nehali govoriti o tem obolenju.
Zdravilci in laiki, ki so napisali cele prirocnike o zdravljenju kandide, še vedno išcejo ucinkovito zdravilo za KPS. Predlagajo protiglivicno dieto, razkisanje telesa, dodajanje probioticnih bakterij in bioresonancno terapijo. Kaj menite o tem?
Zdravniki nimamo nic proti, ce se ljudje odlocijo za kakšno dieto, ki gre v kontekst zdrave, uravnotežene prehrane in zdravega življenja. Pravzaprav je ravno nasprotno, saj poskušamo ljudem vedno znova dopovedati, da je treba živeti zdravo. Nasprotujemo edino temu, da jemljejo zdravila. To nikakor ne pride v poštev. S postavitvijo diagnoze KPS lahko celo spregledamo pravo, morda življenjsko ogrožajoco bolezen, ki bi jo s pravocasnim zdravljenjem lahko uspešno pozdravili. Simptomi, ki jih navajajo kot simptome KPS, so namrec tako splošni, da jih ima vecina bolnikov v nekem obdobju številnih in najrazlicnejših bolezni.
Lahko nezdravljena povrhnja kandidoza pripelje do invazivne kandidoze?
Ce ni v ozadju hude – poudarjam, hude! – imunske okvare, ne more. Nikoli. Povrhnje kandidoze se lahko ponavljajo, nikoli pa ne ogrožajo življenja in ne povzrocajo sistemskih težav. Clovek se resnicno slabo pocuti, ce ga ves cas nekaj srbi, ce mu poka koža, ce se koža lušci, ce ga ves cas pece, vsekakor pa ni razloga, da bi se zaradi tega vsesplošno slabo pocutil, ležal brez volje in se predajal brezdelju.
Menda je vecja nevarnost v tem, da zaradi namišljenega kandida preobcutljivostnega sindroma brez potrebe uživamo zdravila, ki so namenjena zdravljenju kandidoze?
Res je. Pogosto se zgodi, da samoimenovani bolniki s KPS, zavedeni s številnimi nepreverjenimi podatki o tej bolezni, dobesedno prisilijo zdravnike, da jim predpišejo protiglivicno zdravilo, na primer diflukan ali diflazon. Najpogosteje se želijo znebiti glivic iz crevesja (v resnici gre za normalno floro). Zdravniki nimajo v rokah nobenega strokovno utemeljenega razloga, da bi takim »bolnikom« predpisali protiglivicna zdravila. Morebitna uvedba protiglivicnih zdravil pri takih ljudeh je nedopustna in nevarna, lahko je celo kazniva, saj protiglivicna zdravila niso registrirana za tovrstne indikacije in tudi ni nobenih priporocil za njihovo tovrstno uporabo.
Zakaj je to nevarno? Zakaj zdravniki ne predpisujemo teh zdravil za namišljeno bolezen KPS? Ce se, hipoteticno receno, zgodi, da bo ta clovek nekega dne zbolel za boleznijo, ki oslabi imunski sistem, lahko kandida, ki je še vedno v telesu (ce smo s kandido prekuženi, se je ne moremo znebiti, tudi ce bi zdravilo jemali vse leto) in je zaradi dolgotrajnega jemanja protiglivicnega zdravila postala odporna proti njemu, povzroci invazivno bolezen, ki jo bomo težko pozdravili. S cezmerno uporabo protiglivicnih zdravil v slovenski populaciji bi povecali delež odpornih gliv.
Za katera obolenja se obicajno predpisujejo omenjena zdravila?
Recimo za vnetje nožnice, a redko. Ali kadar kandida povzroca probleme na koži, a tudi takrat zelo redko. Najpogosteje jih predpisujemo za invazivne oblike kandidoze.
Je kandidoza lahko prirojena?
Ne. Otroci lahko imajo sor v ustih, a to ni prirojeno. Dojencek je imunsko nedozorel, nima popolnoma razvitega imunskega sistema, eden od znakov, da ni zrel, pa je tudi to, da se mu v ustih pojavlja sor. A to še ne pomeni, da ima prirojeno kandidozo.
Ali lahko invazivna in nevarna kandidoza nastane že zaradi splošnega padca imunskega sistema, torej zaradi stresa ali preobremenjenosti, kot menijo laiki?
Nikakor ne. Za nevarno obliko kandidoze je stres nepomemben.
Kaj menite o opazovanju jutranje sline v kozarcu filtrirane vode? Vsi govorijo, da tako testiranje jasno pokaže bolezen.
To je neumnost. Medicina z raziskavami ni potrdila te bolezni. KPS za medicino ne obstaja. Ne poznamo ustrezne diagnosticne metode kakor tudi ne epidemioloških niti terapevtskih dokazov o njenem obstoju. Zato ni mogoce ovrednotiti prav nobenega takšnega laicnega testa. Pljunek v vodo je pljunek v prazno.
Tekst: ŽANA KAPETANOVIC
Foto: KATARINA KRMELJ