Koliko slaščic jim dovolite?

Najprej se opravičujem, če tema morda že obstaja. Sem jo iskala, pa mi je nekako ni uspelo najti. Torej: najprej opravičilo.

Zanima me, koliko slaščic dovolite/ponudite vašim najmlajšim. Sama imam 19-mesečnega sina in se zelo trudim, da je večinoma zdravo prehrano, brez kakšnih bonbonov ipd. Od slaščic dobiva le razne sadne skutike, jogurte ali pa kakšno doma pripravljeno pecivo.

Po drugi strani pa moja sorodnica, sicer zdravnica, svojemu sinu privošči mnogo več. Že s šestim mesecom je jedel čokoladne torte, bonbone in to ne malo.

Kje mislite, da je prava mera?

Mislim, da pretiravate. Obcasno lahko privoscite sincku sladico: cokolado, bonbone. Vendar vse v normalnih mejah. Tudi sadje in zelenjavo skropijo in ima meje.

Seveda pa takoj zobke oprat

Verjetno bi pri tej starosti lahko dobil kakšen posladek, pri 6 mesecih pa se mi zdi malo zgodaj. Prava mera pri sladkarijah je pri meni to, da se jih ne je pred obroki, ne namesto sadnih malic in po možnosti ne pred spanjem, ker se baje kljub umivanju zob v ustih ohranijo snovi, ki škodijo zobem.

Eh, jaz sicer nimam otrok, imam pa mnenje. Če jih ne dobiva, jih niti ne pogreša. Zdrave pa itak niso. Tako da IMHO, čimmanj, čimkasnej. Če si zdaj otrok blazno želi sladkarije, ajd, OK, mu jo tu in tam človek privošči. Če pa sam ne izrazi želje, pa res ne vem, zakaj bi jih sploh dobival? What good does it do?

Meni se pa zdi brezveze nekaj prisilno omejevat, ok...ne govorim zdaj o skrajnostih, da bi samo od sladkarij živel. Tu in tam, pa mislim, da ni škode. Jaz sem jih tudi rada jedla, pa mi jih nikoli ni noben branil . Spet je pa odvisno koliko jih hoče jest, če bi šlo kot pravi Iree kot nadomestilo za obrok, ali pa pred kosilom vsekakor odpade.

Da pa pretirano omejevat tudi ni dobro, pa poznam iz primera mojih znancev, kjer fantek niti ni poznal, ker mu pač niso kupovali sladkarij, ko pa je prišel v stik z njimi pa jih je zmazal v enormnih količinah (cela mala milka, celi bomboni itd.). V glavnem brez mere.

Se popolnoma strinjam. Se mi zdi, da smo se mi v otroštvu preveč in prehitro navadili na sladko. Pa tudi zdaj vidim mamice , ki vedno fojtrajo otroke s smokiji, čokoladkami, pa da ne govorim o teh Monte pudingih-to je isto kot torta.

Sladkorja za razvoj pa otrok dobi dovolj iz sadja, še preveč, tudi po sadju zobke umivat-če se je zvečer.

Naš mali dobi sladkiše, samo takrat kadar jih jeva midva. Ponavadi dobi košček kakšne domače sladice (štrudel, sadna pita itd..). Čokolad in podobnega še ni dobil. Raznih pudingov, smokijev in podobnega junk fooda pri nas ne jemo, torej bo to veljalo tudi za malega. Zavedam pa se, da bo slej kot prej prišel v stik tudi s tako hrano in takrat se ne bom sekirala, če bo pojedel nekaj smokija ali čokolade. Kupovali pa tega ne bomo, zato me ne skrbi, da bi pojedel preveč tega.

Se pa kar strinjam z Nicol, da pretirano omejejevanje bolj škodi kot koristi. Po mojem je res pomembno, da ima cela družina zdrav način prehranjevanja, nikakor pa ne bo konec sveta, če otrok sem ter tja poje kakšen bombon.

Če bi ljudje vedeli, kako zelo škodljiv je sladkor za naš organizem in na kaj vse vpliva, bi dali sladkarije na čisto 0 ali vsaj skušali čim bolj približati temu cilju - sploh pa za svoje otroke. Idealno bi bilo, da se jih skuša navaditi, da jih sploh ne marajo, da potem ni težav s prepovedovanjem.

Joj ko bi znali kaj vse je škodljivo za nas potem sploh ne bi rabili živeti .

v 90% namesto sladkarij dobijo suho sadje ali sveže sadje itd
Bonboni redkokdaj,ker jih itakše preveč dobijo če gremo kam na obisk

Vemo, vemo, brez skrbi, in se skušamo ogniti v čim večji možni meri. Najslabši je za moje pojme izgovor 'ah, kaj vse nam škoduje' in ne paziti na nič.
Seveda je odločitev vaša, ampak dvomim, da vam bodo otroci hvaležni za nižji IQ, diabetes ipd. ... (članek o sladkorju pa še pride).

Tudi sama sem pristaš čim kasneje in čimmanj.

Sladkarije omejujemo kolikor je mogoče in to nam je precej dobro uspevalo do drugega leta in pol. Tudi če jih otroci ne poznajo, pa vsemogoče sladkarije hitro spoznajo v stiku z drugimi otroci, na rojstnodnevnih zabavah v vrtcu, obiski...in takrat (pa opazila sem tudi za slano npr. čips, ki ga nikoli ne kupim) navali narode.
No, pri vsem smo sami najboljši zgled.

Vztrajam pri rednem in temeljitem umivanju zob, saj že zelo dobro razume in vidi tudi pri drugih otrocih kaj naredi sladkor na zobeh.

Tanja, super...komaj čakam članek.

Moj 4letni sinček, hvala bogu, do pred kratkim sploh ni imel nobene želje po sladkarijah. Zdaj pa poseže le po kakem koščku čokolade, kinder pingvinu, kaj takega...