Syd, če sodim po sebi sem imela željo po otroku pri 23-ih, sicer za zelo kratek čas, potem pa dolgo ne. Sodim v skupino tistih, ki so želele najprej vse "pošlihtati" in potem je sledila tudi močna želja po otročku. 
Ne vem ali sem v manjšini ali ne, vendar se poroda nisem bala. To tudi ni bil razlog zakaj se nisva prej odločila za otroka. Ta strah povsem razumem, vendar lahko sama, tvoj partner in osebje veliko pripomore, da bo strah manjši. Pogoj za manjši strah je vsekakor fizična pripravljenost in več informacij, da boš tudi psihično na nivoju, ko boš vedela kaj lahko vse pričakuješ.
karmen_j je napisal/a Ampak veš kako, ko si v zadnjem mes. nosečnosti in ko se ne moreš premikat, niti sedet niti ležat, verjemi, da komaj čakaš, da pride dete na sver.
Tudi to je relativno in prej izjema, saj sem bila aktivna do zadnjega trenutka oz. do predvečera poroda. Tudi v zadnjem mesecu sem se počutila dobro, pestilo me je le otekanje sklepov. Spala sem sicer slabše, vendar sem se v zadnjih mesecih že privadila na slabši spanec. Vse moje prijateljice so bile aktivne do konca nosečnosti.
