Ena moja kolegica bo kmalu stara 32 let in nima želje imeti otroke... jo je pa baje imela nekje pr 24-ih, pa jo je pol minilo
men je včasih kar strah, ko pomislim, da bi nad mano zavladala želja po otroku
sicr trenutno sem še lahko mirna, ker sem samska
Samo drgač pa tko... men se kar zdi, da pol ko bi imela otroka, bi me nekega dne piknilo in bi kar ušla.... takšno vizijo imam že od otroštva- vedno sem se videla kot osebo brez otrok in da če bi se mi slučajno zgodilo (ponesrečilo), da bi imela moža in otroke, nekega dne zbežim neznano kam....
Ko sem imela zadjnega fanta pr 20-ih in je neki fantaziral o družini (on je bil 5 let starerjši), sem ga kar zapustila in od mene ni blo več ne duha, ne sluha
Zato se tudi težko vživim v vlogo tistih, ki imajo zelo zelo močno željo po otroku in ga ne morejo imeti. Večkrat gledam kakšno oddajo o ljudeh, ki leta in leta se trudijo in mislijo samo še o tem...To se mi zdi že too much... men je mama rekla, da če ona ne bi mogla imet otrok, ne bi hodila na zdravljenje, bi se pač kar sprijaznila, da jih ne bo imela in amen, ker njena želja po otrocih tud ni bla nikoli tko močna.