Pri nosečnicah je sicer zelo težko, ker so hormoni na delu. Še tako
močna motivacija bo žal neuspešna, ker se z mislimi in glavo ne moremo
boriti proti hormonom.
Sicer pa sem tudi sama včasih počela isto, vsak večer sem se nažirala s
sladkim in še tako huda koncentracija ni pomagala, diet se sploh nisem
mogla lotiti, ker se niti en dan nisem mogla zadržati, kile so se pa
kopičile, nakoncu sem prilezla skoraj do 70 kil pri višini 161.
No, potem sem ugotovila da moram nekaj ukrenit, zadrževanje in prisilno
odpovedovanje hrani, ko jo telo zahteva, pa ni obrodilo sadov. Problema
sem se lotila tako, da sem se oboročila s knjigami in sem začela
študirati prehrano. Ugotoviti sem hotela, kakšno hrano uživati, da mi
bo zavirala apetit ne pa da bo apetit spodbujala. Ker celo življenje se
hrani pač ne da na silo odpovedovati, ker slej ko prej (bolj prej kot
slej) psiha popusti, na dolgi rok pa na psihi pušča tudi posledice. Ker
je to znannje prehrane zelo obsežno, se ne da strniti v nekaj stavkov
tule, ker bi potrebovala cele plahte, pa še ne bi napisala vsega. Meni so kile potem dobesedno letele dol, čeprav sem jedla zares veliko (tako količinsko kot kalorično), fora pa je v tem, da si zbalansiraš hormonski sistem in pa da telo iz hrane vzame tisto, kar rabi in kolikor rabi, ostalo pa izloči. Sedaj sem že skoraj 10 let na teži 50 kil in ta teža se ne spremina niti po obdobjih, ko enkrat ješ več enkrat manj. Skratka, to je teža, ki mojemu telesu paše in jo samo avtomatsko vzdržuje. Teža mi ne pade niti, ko se veliko ukvarjam z rekreacija. Vsak organizem ima težo, ki je za njega najbolj taprava in potem telo tisto težo ohranja samo od sebe.
Če dam samo neke zares osnovne napotke, za ostalo pa se mora vsak izobraziti sam:
1. Ko sem prebrala, koliko poješ čez dan, mi je najprej padlo v oči, da zaužiješ bistveno premalo kalorij in čez dan, ko je človek aktiven, telo še nekako prevara, zvečer pa plačaš davek. To je prva napaka.
2. napaka: prehrambena industrija nas je močno nafopala, da je treba jesti nizko kalorično hrano s skoraj nič maščobami, to pa so potem povzeli tudi zdravniki. Resnica pa je povsem drugačna. Mleko naj bo s 3,5 maščobe, jogurti tudi, olivno olje na solati naj bo kar konkretno, ne pa samo ena ali dve žlici (olivno olje zelo pripomore o ohranjanju teže oziroma pomaga hujšati), hrano, ki jo pripravljamo na maščobi, MORAMO VSO BREZ IZJEME pripravljati ali na sezamovem olju, v kolikor jo na hitro popečemo ali pa na maslu ghee, če jo pečemo dalj časa - ti dve maščobi se ne zažgeta, če niste nule se lahko tudi na kokosovem (obvezno NE, če ste nule). Seveda morajo biti maščobe zdrave. Maščoba ima to lepo lastnost, da daje občutek sitosti in če je to zdrava maščoba, telesu zelo koristi. Obvezno se je potrebno izogniti VSEM transnenasičenim maščobam, če se uživa take maščobe kot sem pisala, se jim v celoti izognete. Medex proizvaja tudi ene par piškotov brez transmaščob, na piškotih to na veliko piše.
3. če čez dan ješ bolj krepko hrano, se čez čas zmanjša in preneha potreb po sladkem. Kadar pa te zagrabi, si pa naredi recimo amarant ali kvinojo ali proseno kašo na sojinem mleku, sladkano z agavinim sirupom. Zelo dobro in zelo zdravo.
4. nehati šteti zaužite kalorije. Po splošnem prepričanju naj bi človek zaužil neko maksimalno določeno število kalorij, če greš preko, pa se rediš. Poleg tega se je tudi utrdilo prepričanje, da so vse kalorije enake in enako redijo. No, če bi bilo to res, potem bi jaz danes imela 100 in ne 50 kil. Jem težjo in bolj mastno hrano (zdrave maščobe, zdrave sladkorje), pa se kljub temu ne zredim niti za dekagram. Da ne govorim o koži, ki jo nič ne negujem in je popolnoma čista in brez ene gubice.
4. Vsak človek bi moral ugotoviti ali je njegov organizem jutranji ali večerni kar se tiče hrane. Tudi to je eden izmed mitov, da je treba jesti zjutraj, okoli 18. ure pa pojesti zadnji obrok. Dostikrat se pokaže, da če ješ obroke ob napačnem delu dneva, da te zvečer napada volčja lakota ali pa nora potreba po sladkem. V resnici pa eni potrebujejo zajtrk in končajo s poznim kosilom, drugi pa potrebujejo za prvi brok šele kosilo in končajo z večernim obrokom po 20. ali 21. uri. Jaz sodim v to drugo kategorijo. Zajtrka ne rabim, nisem lačna, dopoldne pijem veliko navadne vode, poleti pojem še kakšnen zelo sočen sadež, z veliko tekočine. Prvi obrok je kosilo nato pa še večerja. Če sem kdaj lačna tudi vmes, pač pojem kakšno polnozrnato žemljo ali kaj drugega. Včasih sem se hrani zvečer zadrževala, končalo pa se je tako, da sem se zbudila sredi noči tako lačna, da sploh nisem mogla zaspati nazaj, dokler nisem jedla.
To so res samo osnovni napotki, inofrmacij se da sicer dobiti veliko na internetu. Mi je jasno, da tole zveni kot izredno slaba prehrana, vendar dejansko ni. V bistvu bi človek moral jesti samo takrat, ko je lačen, ne glede na uro (to počnejo dojenčki, dokler jim ne začnemo vrivati neke uradne urnike). Tudi mene, tako kot vsakega otroka, so silili s hrano, rezultat pa je bil, da sem se pri štirinajstih začela rediti, končni rezultat pa sem opisala že zgoraj. Pri odraslemu človeku je problem ta, da telo zaradi napačne prehrane in zaradi nekih urnikov, ki telesu dejansko ne pašejo, ne zna več prepoznati, kdaj je dejansko lačno, zaradi neurejenih hormonov pa nas napadajo občutki lakote, ki rezultirajo v prenažiranju. In namesto, da se hrani zadržujeo, moramo telo tako prečistiti, da zopet dobimo tisti prvinski občutek, kdaj smo zares lačni in kdaj hrano zares potrebujemo.
5. največja napaka, ki jo delajo ljudje je, da uživajo umetno hrano (jogurti, ki jim je umetno odvzeta maščoba, umetna sladila, umetne maščobe, rafinirana in predelana hrana...). Telo se začne počutiti bistveno bolje, če je hrana v resnici naravna, vključno z maščobami - torej pri pripravi kuhane hrane moramo uporabljati samo maščobe, kot sem opisala že zgoraj, za zabelo pa ostala hladno stiskana olja. Vsa rafinirana olja je potrebno v celoti iz prehrane odstraniti (polno transmaščob), hrana, ki jo kupujemo, mora biti dosledno brez Ejev, tudi kruhi, testenine, salame, ... - je v naših trgovinah precej dobra ponudba, samo poiskati jo je treba.
Evo, če se da komu to brati in če koga to zanima, to so zares samo osnovni napotki, ostalo pa mora raziskovati vsak sam. Paziti je pa treba, ker je večina napotkov za zdravo prehrano dejansko napačnih in posledica komercializacije, ki pa očitno rezultira v epidemiji debelosti. Pa še en argument temu mojemu pisanju, najbolj debele kolegice so ravno tiste, ki ves čas uživajo nizkokalorično hrano, zvečer pa potem praznijo hladilnike. Če bi bila nizkokalorična hrana res pravilna, potem se telese zvečer preprosto ne bi smelo "utrgati". Če pa se mu, je s prehrano nekaj narobe.
Tile napotki so po moje bolj primerni za čas po nosečnosti, ker, kot že rečeno, v času nosečnosti so na delu hormoni, ki pa so močnejši od človeške volje, bi pa morali do neke mere vseeno delovati.