Kako pustiti tipa, s katerim nisi???

Ma Devilee, saj tega nisem napisala, pa kje si to našel? Jaz kvečjemu mislim nasprotno in vedno človeku a priori slepo zaupam, čeprav imam tudi kako slabo izkušnjo in bivšega, ki mi je celo očital naivnost ter cinično izustil, da mu pač ne bi smela zaupati Vseeno se zavestno vedno spustim v odnos popolnoma sproščena. Ker sem se že zdavnaj odločila, da bom raje čimbolj uživala v odnosu, vedoč, da bom morebitno razočaranje tako ali tako prebolela (sem pač tak tip, grem naprej). Jaz sem hotela povedati bolj to, da se morata partnerja, ki sta v tesnem intimnem odnosu, "čutiti", kar pomeni, da če se eden od partnerjev začne čustveno oddaljevati, to drugi mora začutiti. Jaz sploh ne vem, kako so v odraslih zvezah možne t.i. nepričakovane košarice. Pri meni je šlo vedno tako, da so moški dobro vedeli, da nisem zadovoljna (po moji logiki niso v taki situaciji mogli biti niti oni), ker vsako normalno človeško bitje hote ali nehote oddaja določene signale, zato ni bil nihče ravno šokiran (kar ne pomeni, da ni bilo joka in stoka in čustvenega izsiljevanja :)). Tisti bolj pametni so vedeli še preden sem vedela jaz, da jih bom prej ali slej pustila (so mi sami rekli), ampak so bili "in denial", dokler se je dalo. Ti kar bodi sproščen, Devilee, kako boš sicer užival. Vsako bolečino se da prebolet, če si količkanj samozavesten in močen.

Eko, se strinjam z Ic3PrIncZ.

Ne, oksimoron je slengovska kombinacija zmerljivk govedo in bebec, ki izvira iz ameriške angleščine. (ox=govedo, moron=bebec)

Stavek bi bil nesmiseln, če bi iz njega izhajalo, da je dejanje zapuščanja nepričakovano za oba, seveda pa z uporabo preproste logike ugotovimo, da bi bila punca presneto čudaška, če bi s prekinitvijo zveze presenetila še samo sebe in bila šokirana nad svojim dejanjem. Dejanje je torej v normalnih okoliščinah, v katerih ni nihče pretirano čudaški, presenečenje samo za zapuščeno stran. Got it?

Ja pa saj sem napisala, da so možne situacije, ko človek zelo dobro skriva svoja pojenjajoča čustva pred partnerjem (laže) in da je torej možno, da ne opaziš, da se partner od tebe oddaljuje, pa če si še tako sposoben vživljati se v tuja čustva. Ker ni veliko takih sociopatov, ki bi uspešno vodili življenje dvojnega agenta, pa je bolj verjetno, da si je tisti, ki je zapuščen, dolgo uspešno lagal, oz. ni bil dovolj čustveno povezan s partnerjem, da bi začutil, da ta ni bil z njim zadovoljen. Kriv pa seveda ni tega, da ga je človek pustil, ampak tega, da je zvezo jemal samoumevno, ter da ni opazil, da je nekaj narobe in ukrepal, dokler se je še dalo. ženske in moški damo partnerju nešteto signalov, da nekaj ne štima, preden se odločimo in prekinemo zvezo. Nekaj je zaupanje v partnerjevo ljubezen in zvestobo, nekaj povsem drugega pa je polenitev in prenehanje gojenja odnosa in povezanosti s partnerjem.

meni se ne zdi poante v nobeni zvezi, ampak bom pustil, da nadaljujete, ker ste prisrčni in poučni (pozabil sem kako je to imeti razmerje: preveč sem len in skuliran, da bi imel čas za pozornosti, javljanja, načrtovanja, prilagajanja, itn.).

sicer opažam, da je sodobna ženska kljub nekakšni uniseks revoluciji, ki je sledila spolni, še vedno tista, ki si želi razmerja bolj kot moški, zato bi se v razmerju morala tudi bolj potruditi kot moški (v odstotkih kompromisa 60:40), saj je moški pobesneli falus, ki se težko umiri pred petdesetem, ženska pa časovno in čustveno ter tako tudi nagonsko vezana na cilj vsakega razmerja, ki so, seveda, otroci. govorimo o povprečni ženski, in ne o nadženski. ta je dejansko emancipirana.

po rojstvu lastnega otroka ženska samodejno postane neemancipirana: šibka, odvisna. resda del emancipacije odteka po virtualni popkovini, toda vzroka ne gre iskati v njej sami. matere niso krive, da so neenakopravne. že dlje časa si prizadevam prepoznavati in podpirati dejansko emancipacijo (klasične ženske zmerjam z opicami in podpiram feminizem), vendar vedno znova ostanem razočaran, ko opažam povsem emancipirane pare, ki se spreminjajo v času rojstva otroka in je npr oče zadolžen za preživljanje družine, mater pa družba prisili na socialno varnejšo, vendar manj vrednoteno delovno mesto. temu izkoriščanju žensk je potrebno narediti konec! resnično emancipirani ljudje moramo napasti korporacijo (kapitalisti, religiozno in drugače konzervativni ter vsi, ki si prizadevajo, da je gospodinja enospolna beseda za poklic, ki ne potrebuje previsoke stopnje izobrazbe).

pravzaprav so ameriško sestavljanko internacionalizirali jugoslovani. primer: "du

Megwhite, jaz se s teboj ne bom prerekala. Moje mnenje in nasvet črešnji je bil dobronameren. Glede na to, da sem starejša od tebe, menim, da imam za kanec več izkušenj kot ti, ki pri 26 letih misliš, da veš vse.

25, dijo bono!! Folk bi me kar postaral. Vem, da nič ne vem (ampak še čakam na empirične dokaze, ki jih kar ni in ni).