Kaj vam gre na živce? - 3. del

Jep. Tudi če ni niti L od lepega.


ha ha  

Drugače gre pa tudi meni na živce ta baby talk pa na živce mi gre, ko pomerjam čevlje pa so povsod same neke napake, sploh Bata ima same čevlje z napakami. Če kupim čevlje, morajo biti popolni, ne neki z lepilom popackani in scefrani.

Samo a si predstavljate, da se vam rodi ... ne - lep otrok?? Mislim sej ne vem, kaj se ti s hormoni takrat dogaja in kako posledično razmišljaš, ampak js sm izbirčna glede dojenčkov ... upam da ne bo meni čuden Čeprav ponavadi se vedno mal raznežim ob tamalih, so mi pač všeč mala bajsasta bitja

Ja punce no, če so pa dojenčki!  To je tko kot kužki, vsi majo radi majhne kužke

Ko se rodi itak zgleda kot nek vesoljc, čist pomečkan pa to, ampak meni se zdi da ti je lasten otrok najlepši tudi če je res pomečkan
Jaz se tudi vedno bojim da mi moj ne bo všeč, ampak mislim da je to skoraj nemogoče



Meni grejo na živce sosedje, ker so zasadili smreko. In bojo zdaj padale iglice na našo stran. Jaz ne maram smrek, ker rada bosa skačem naokrog in če so iglice te vse pika.

Ja, baje, da hormoni poskrbijo za to. Vsaki mami je njen otrok najlepši in prav je tako. Ostali smo pač lahko bolj objektivni.

Awy, naj porežejo veje, ki visijo na vašo stran.

Ja, vsi pač niso lepi (če smo čisto iskreni, se mi jih zdi več grdih kot lepih... ampak saj ni nič hudega, če se nam tako zdi, saj vsi vemo, da se ne gremo kakšnega lepotnega tekmovanja dojenčkov - saj ni ravno neke kulturne zapovedi, da dojenčki "so lepi").
Zelo podobno se mi zdi s pasmami psov (ali tudi pasemskih mačk). Nekatere se meni zdijo preprosto zelo grde - se pravi, so mi grdi komplet vsi predstavniki neke pasme - lastnikom pa je seveda njihov kuža lep...
Še ena mini pripomba: zakaj se pogršamo, ko zrastemo iz otrok v odrasle? Če sem zelo pesimistična, se mi zdi, da je naša življenjska usoda vztrajno gršanje iz leta v leto. Upam, da ne bo katera padla v depresijo, mislim pa, da se Tanja v bistvu strinja. Seveda se borimo proti grdoti, ampak več kot toliko ne moremo narediti... Lahko se potrudimo, da ne zgledamo grdi, ampak objektivno pač smo GRŠI kot v mladih ali zelo mladih letih.

Uh, jaz sem tudi ena zoprna teta, ki me tuji dojenčki ne zanimajo in mi niso luštni samo zaradi dejstva, ker so pač dojenčki in majhni in nemočni in sploh... Čudna sem.

Sicer mi gre na živce prhljaj, in to zelo. Nadloga nemarna!

Oh, kako sem vesela, da nisem edina, ki se ne navdušuje nad tujimi dojenčki!

Mi pa gre na živce, da me neki xy sorodniki od mojega nadlegujejo s vprašanji koliko otrok mislim imeti in češ da je že skoraj čas, da začnema o tem razmišljati. In potem čukasto gledajo, ko rečem da jih ne mislim imeti.

Ob takih vprašanjih je najboljše biti politično korekten - torej tiho in kimati

Hvala! So že šli ven. Sedaj pa čakam že kar nekaj časa na izvide tumorskega tkiva ... In upam, da ni najhujše.

Na živce mi gredo, in to totalno, da gre folk za vsako malenkost z avtom (tudi do bližnje trgovine) in da potem jamrajo, kako je bencin drag. Najraje bi tudi videla, da se ves center mesta zapre za motorni promet razen avtobusov, taxijev in intervencijskih vozil. Skratka, totalno razvajen folk!!! Ne vem, zakaj obstajajo mestni avtobusi ali kolesa. Očitno se nekaterim res ne ljubi hodit ali kaj. Če bi se več folka peljalo z avtobusom, bi bila tudi avtobusna povezava boljša.

Ja, žal res ...


Super, saj zato pa nekateri ne hodimo več v center. In ne, nekateri zelo radi hodimo, pa si zaradi pomanjkanja časa ne moremo privoščiti, da bi razne opravke opravljali peš, ker to lahko nanese tudi nekaj ur. Poleg tega: če bom hotela hoditi, bom hodila po naravi, ne po mestu, po možnosti otovorjena s težkimi vrečkami ali v 12-cm petah.
In ja, priznam, da se vedno pripeljem do vrat.

Da ne bom OT: na živce mi gre, če se kje slučajno ne morem pripeljati do vrat.