Mene so tudi tako šokirali, nimaš prostora, vse osmice morajo ven! Jazpa, ya wright, in your dreams! Nikoli ne bom tega pustila, razen če nardijo to pod narkozo!
Zgornje dve osmici še nista bili izraščeni, spodnje dve pa delno in kadar sta rinili ven je bolelo. In seveda me prepriča zobozdravnica, da naj grem na stomatološko kliniko (dobila napotnico, čakala za pregled 3 mesece) samo na razgovor, da mi še oni obrazložijo situacijo, glede na to da je bilo vse zastonj sem pač šla.
V roke me je dobila dr.Ihan (super ženska) in mi povedala, da se mi nikamor ne mudi, ampak ker imam delno izraščene, mi te porivajo ostale zobe naprej in se delajo zračni žepki, kar zna predstavljati problem, in ko si enkrat ne bom več mogla tako učinkovito umivati zob se zna tam kaj zagnojiti. Potem pa jaz skoraj v joku zajeclam, da ne naredim to, če me ne dajo pod narkozo. Razložili so mi, da narkoze za odstranjanje osmic ne uporabljajo več.
So pa bili zraven študenti stomatologi, ki so me prepričevali in me ujčkali, da to ni nič posebnega, da prej ko se jih losam, bolje bo,....
In dobim 2 datuma čez leto dni od takrat. Prvi datum za eno stran - zgoraj&spodaj, drugi datum (mesec kasneje) pa drugo stran.
Kljub temu, da me je bilo res zelo zelo strah na dan operacije sem uspešno prstala obe (feb in mar 05). Na začetku dobiš, kar močno dozo lokalne anastezije (dajo tako tanke igle da jih skoraj ne čutiš), tako da itak nič ne čutiš, samo slišiš, kar je tudi malo grozno. V letu dni so mi še obe zgorni osmici prelezli ven, tako da jih je bilo čisto enostavno spuliti s kleščami (3 sekunde), pri spodnjih pa so se malo matrali.
Prvo ti odmaknejo dlesen (lahko tudi prerežejo), da pridejo do čeljusti, potem pa s svedrom (tole se sliši zelo grozno ampak hitro mine in okoli tebe skače milijon sester ki te zamotijo, tako da ni tok hudo) loči zob od čeljusti in nakoncu še zašije dlesni skupaj, medtem
ko zgoraj meni sploh niso šivali.
In potem greš domov z receptom Naklofenov, ki jih pridno začneš jemat čez kakšno uro po operaciji, ko lokalna anestazija popusti, prvi dan je najtežji pač boli, nimaš kej.
Meni so rekli, da bom otečena, da mi ne bo pasalo jesti in še kaj, izkazalo pa se je, da res boli ampak otekline ni bilo, že čez 4 ure pa sem jedla mrzlo meso in svaljke (ne smeš toplo jesti ene 2 dni).
Sem pa bila zelo pridna z obkladki, uporabila sem kar tisto modro gelasto zadevo, ki jo daš v zmrzovalnik, pa lizala led (ne maram sladoleda, ga pa tudi odsvetujejo zaradi sladkorja). Teden dni pa sem bila dobra(nisem šla ven iz stanovanja, ker se lahko prehladiš in tega nočeš, baje je GROZNO). Pri drugi strani pa je zgledalo vse OK, nakar me začne spodnja "luknja" zelo boleti, šla sem na pregled in se je izkazalo, da se ni dobro zacelilo in zato je kost čeljusti malo enkapsulirana (upam da je pravilni izraz), skratka da gleda ven. Dali so mi še eno škatljico Naklofenov in me poslali domov še za en teden. Pol pa se je počasi umirilo.
Vem da sem tole napisla zelo na dolgo, hotela sem samo napisati, da zame to ni bilo nič pretresljivega, najhuje je bilo ko prvič sem čakala zunaj na operacijo, saj nisem vedela kaj pričakovati, drugič pa sem skoraj flegma prišla notri.
Čeprav treba je razumeti, da se lahko nekdo drug pa čisto drugače odzove na operacijo in potem bolečine, lahko da imam jaz bolj nizek prag bolečine, nevem. Ni konec sveta, zato kar pogumno.
Pa saj imajo zdaj tudi porcelanske - bele nastavke, ki se vidijo le od blizu. 
