Joj, kar ne morem verjet v kakšni situaciji sm se znašla... Kakšno vaše mnenje bi mi prišlo zelo prav, ker se nimam s kom pogovorit in ne vem več kaj je prav in kaj ne.
Pred slabim mesecem sem spoznala enga fanta, za katerega sm nekako začutila, da je tisti "pravi", všeč mi je bil po videzu, v večini všeč njegovo razmišljanje, karakter... skratka zdaj ugotavljam, da sem se "zatrapala"(praktično edini, pri katerem se mi je to tako očitno zgodilo). On je bil tudi zainteresiran, dobivala sva se nekajkrat na teden, ko sva bla skupaj sva pozabila na čas, res se mi je zdelo, da sva se ujela. Dejansko bi bla njegova prva resna zveza, tudi izkušenj v sexu nima veliko (sam to nisem hotela jaz obešat na veliki zvon), nej bi blo pa to zato, ker temu ni posvečal pozornosti in se je usmerjal v kariero. Za mano pa je šest letna zveza iz katere sem potegnila neke vzorce oz. pričakovanja kakšna naj moja naslednja zveza ne bi bila. Star je 27, jst pa 26.
No, problem se je pojavil pri spolnosti, on ni hotel hitet, zapazila sem neke težave z erekcijo, za katere on pravi, da je zaradi nesproščenosti in stresa, ki ga trenutno preživlja v službi (menjavanje delovnega mesta, pritiski, slab delovni kolektiv) in da zato ni sproščen in mu ni do seksa. Imela sva priložnost imeti na razpolago posteljo, pa se ni zgodilo praktično nič, samo spala sva skupaj in se malo božala, poljubljala, do tu vse super, čustveno, vendar z njegove strani ni bilo nobene želje po kaj več, strasti, ki se nekako pričakuje... No, pol čez en dan, sem mu izpostavila to in njegov odgovor je bil v smislu, da "dokler ne doseže zadanega cilja v službi, da verjetno tudi v ljubezni ne bo vse štimalo". Pa sm rekla, da pol je boljše, da prekineva, ker nočem imet polovičarskega odnosa. In se je strinjal. Zdej mi je žal, ker sem mogoče pretiravala z nepotrpežljivostjo... verjetno zaradi dejstva, ker sem v svoji prejšnji zvezi imela težave v spolnosti, ko njemu sploh ni bilo do seksa in če je do tega prišlo, je bil brez čustev z njegove strani (sam "praznjenje jajc")... Tu mislim, da ne bi bilo tako, ker je bil drugače ful nežen in pozoren, pa me je vseeno strah.
Kaj naj naredim? Naj ga poskušam pridobit nazaj in pač potrpim, da to njegovo obdobje mine in upam, da se bova potem ujela? Naj ga prebolim in pozabim? Čist sm zaprepadena, res sem imela velika pričakovanja... in zdej sm kot riba na suhem...