Sea, ti si kot kakšna rumena novinarka izločila en kratek oster stavek izven konteksta.

Poanta mojega posta je v tem, da največ šteje ljubezen in so vse omejitve (poroke, obredi, cerkvena ideologija) pri njej odveč oz. niso pogoj. V srednjem veku je pa vladala cerkvena ideologija in če bi še danes vladala, bi še bili danes v srednjem veku (brez elektrike, računalnika in Planeta lepote). In ker si je vzdržnost izmislila cerkev, v srednjem veku, je meni "takozvana" vzdržnost srednjeveška in omejevalna. Sem pa govorila o ideologiji srednjega veka, ne o tem, kar se je zares takrat počelo. Seksali seveda so, ker nobena ideologija ne more proti temu, ker je to prvinsko. Pol so pa šli na grmado
Krvava Meri, hvala za popravek, čeprav med besednima zvezama "opij ljudstva" in "opij za ljudstvo" ni prav nobene razlike na pomenski ravni, razlika je le v sklonu (rodilnik - tožilnik). Kakorkoli ta citat obrnemo, še zmerom pomeni isto. Religija kot opij je mišljeno kot tolažba za množice, slepilo - zdaj v kapitalizmu in v bilokaterem obdobju človeške zgodovine. Zmerom je nekdo na dnu in nekdo na vrhu. Množice pri dnu je pa potrebno imeti pod nadzorom in strašiti z grehom ali obljubljati pravljice o posmrtnem življenju, da ne podivjajo. To lahko storimo z opijanjem z religijo (če boš priden, greš v nebesa) ali po staro rimsko "kruha in iger" (spektakli v arenah, danes so to filmi in zabavna industrija, da so pač ljudje zadovoljni in ne razmišljajo preveč, kaj je narobe s svetom oz. z državo).
Se oproščam, da sem skrenila s teme - ki je še vedno "Devištvo do poroke".