Delo študenta po 26. letu

Študent lahko ustanovi popoldansko obliko s.p. in pri tem ohrani status študenta, če s.p. ne predstavlja njegove glavne dejavnosti. To pomeni, da mora poleg podjetniške dejavnosti, ki se smatra za dopolnilno dejavnost, upravljati tudi drugo glavno dejavnost, kar je v tem primeru študij.

Študent, ki odpre popoldanski s.p. ohrani status študenta, saj ta preneha veljati le, če sklene delovno razmerje. Ker pa s.p. predstavlja obliko samozaposlitve, študent izgubi nekatere pravice, ki izhajajo iz statusa. Po Pravilniku o subvencioniranju bivanja študentov tako izgubi pravico bivanja v študentskem domu, prav tako izgubi morebitno štipendijo in odvisno od pravil posameznega študentskega servisa tudi pravico do dela prek študentskega servisa. Poleg tega ga tudi starši ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega člana pri dohodnini.

Slabost odprtja dopolnilne dejavnosti v primerjavi z delom prek študentskega servisa je tudi kar nekaj dodatne birokracije, ki je pri študentskem delu ni, in vodenje svojega računovodstva. Slednje predstavlja kar nekaj ur "neprijetnih" opravil letno ali pa plačilo določenega zneska za opravljanje storitev računovodskemu podjetju.

Prednost je v tem, da si podjetnik lahko znižuje davčno osnovo, torej dobiček z uveljavljanjem stroškov za nakup različnih delovnih pripomočkov, stroškov, ki nastanejo pri opravljanju dela in podobno. Seveda pa je, kot že rečeno, tovrstna oblika s.p. enakovredna klasičnemu s.p., kar pomeni, da lahko študent v tem primeru opravlja tudi večje posle. 

Pomembno dejstvo pa je, da z zadnjimi spremembami študentski "popoldanski" s.p. ni več tako ugoden kot nekoč. Minimalni mesečni fiksni stroški namreč tudi če ne delate nič, znašajo slabih 110 evrov mesečno. Tu pa so še stroški vodenja bančnega računa ter morebiti stroški računovodstva.

pa še tole:

Razlika med višino prispevkov za socialno varnost pri navadnem in "popoldanskem" s.p.

"Popoldanski" s.p. za opravljanje svoje dejavnosti plačuje pavšalne mesečne prispevke.

Do februarja 2009 se prispevki med tistimi, ki so imeli "popoldanski" s.p. niso razlikovali. Bistvo spremembe prispevkov je v tem, da ZZZS od februarja 2009 naprej ločuje "popoldanske" s.p. v dve skupini. V prvi so tisti, ki so zaposleni za več kot 40 ur na teden, v drugi pa tisti, ki niso zaposleni za poln delovni čas.

Ti stroški za prvo skupino, torej študente, upokojence in tiste, ki so zaposleni za manj kot 40 ur tedensko, znašajo 29,33 evrov (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), doda pa se jim tudi prispevke za zdravstveno zavarovanje, kar aprila znese 79,25 evrov. Zgoraj našteti pavšalni prispevki za april znašajo 108,58 evrov.

Ker pa študentje po novem niso več zavarovani s strani staršev, je potrebno plačati tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje! To zavarovanje se plačuje zavarovalnicam. Trenutno je mesečni znesek za tovrsto zavarovanje 24,59 evra. Tako je potrebno 108,58 evrov prišteti še omenjeni znesek, kar pomeni, da dobimo znesek 133,17 evra!

Prispevki za zdravstveno zavarovanje so na začetku odvisni od velikosti minimalne plače, saj gre za prispevek v višini 13,45 % zneska minimalne plače, ki trenutno (april 2009) znaša 589,19 evrov. V prihodnosti pa se bodo izračunavali na podlagi odmerjenega dobička, saj gre za progresivno lestvico.

Prispevki za "popoldanski" s.p. za drugo skupino, torej za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več tedensko, znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 29,33 evrov ter 4,27 evrov za zdravstveno zavarovanje. Skupaj tako to znese 33,6 evrov mesečno.

Preglednica: Zneski mesečnih prispevkov za samostojne podjetnike s statusom študenta in tiste, ki so zaposleni za manj kot 40 ur mesečno:

*Podatek velja za april 2009 in se spreminja vsak mesec saj je vezan na minimalno plačo (prispevki). Odvisen je tudi od davčne osnove, ki jo posameznik doseže.

upam, da ti bo kaj v pomoč, drugače je pa na internetu še ogromno informacij na to temo. verjetno je t.i. popoldanski s.p. najboljša rešitev v tvojem primeru. oz. treba je malo izračunat kako je na koncu z dohodnino napram plačanim davkom iz npr. avtorske, podjemne pogodbe ipd.

podjemna je pa tudi malo občutljiva, ker se lahko sklepa za opravljanje oz. za opravitev določenega posla in se ne definira po urnih postavkah, saj ne gre za pogodbo o zaposlitvi ampak samo nekakšen "najem" delavca, da bo na podlagi te pogodbe opravil neko dejanje, delo ...

pogodba o zaposlitvi je načeloma res najboljša varjanta, samo ponavadi se zgodi, ali da te delodajalec ne more/ne želi zaposlit ... ali pa sam ne želiš izgubit določenih ugodnosti iz naslova status študenta z s.p.-jem sicer izgubiš možnost bivanja v študentskem domu in štipendijo ... ampak mislim, da to v tvojem primeru ni problem?

vir