Super, da si odprla tole temo, Lai Ming. Meni ta reforma ni všeč z nobenega vidika. Seveda za osebo, ki je npr. slikar, profesor, tudi učitelj na OŠ; odvetnik, programer,... ne bo nobenega problema delati do takrat, tudi sama bi bila najbrž kar žalostna, če bi vedela, da se bom čez toliko in toliko let morala posloviti od svojega 'foha', ampak...norost je pa to pričakovati od nekoga, ki opravlja vsaj malo fizično delo, pa ne mislim samo tovarniških del, že frizerstvo in gostinstvo sta za moje pojme najbrž naporna, ko je treba toliko stati na nogah. Kar se tiče tovarniških poklicev, mogoče tudi pisarniških, sem prepričana, da je ogromen delež ljudi, ki v njih ne uživa s polnim srcem, da mu je mogoče to tudi stresno okolje ipd. In toliko let delati je iz tega vidika zares že nečloveško. Potem pa še novinarji napišejo senzacionalistično v smislu delali bomo 10let do smrti. Res, kdo je vesel te novice. Reforma mi je sporna tudi z vidika posega v pričakovane pravice. Kot sem slišala, ne bo pomembno, ali si študiral ali si parkrat rodil, vse to, kar se je doslej upoštevalo. In ni mi všeč, da se bo upoštevalo 35 najboljših let in ne osemnajst. Slednje je z vidika malega podjetištva zelo zanič. Vsak, ki se sam poda v posel in s tem državi že itak plačuje cel kup javnih dajatev, je bil vesel, da si je na začetku izplačeval minimalne prispevke, potem ko ti zalaufa, pa seveda več in to naj bi se ti štelo v osnovo. Ne pa sedaj. Komaj odpreš svoje podjetje, že itak je vse vprašljivo, finančni vložek je kar obsežen, pa že moraš plačevat visoke prispevke, s tem, da sploh ne veš, koliko boš zares dobil nazaj čez toliko let, če bo takrat sploh še javni pokojninski sistem. Da se vrnem k temi debate: to, da bodo ljudje delali dlje, pomeni, da bodo mladi diplomanti imeli še toliko manjšo šanso za zaposlitev. Se mi zdi, da bolj šepa vse skupaj v tej zgodnji fazi, ko je toliko mladeži, ki sploh ne ve, kam bi sama s sabo, ne pa pri upokojencih.
Poleg tega pa ne morem mimo tega, da ne bi napisala, da mi gre na živce, da sodniki hočejo še višje plače. Sodstvo dobro poznam in sem se zavestno odločila, da ne bom sodnica, pa čeprav bom najbrž zaradi tega morala državi vrniti nekaj denarja. Gre za to, da večina sodnikov preneha delati ob 15h, da imajo trajno funkcijo ipd., da tudi če kaj zafrknejo, se to rešuje na instanci ipd. Skratka, nobene prave odgovornosti. Po eni strani pravijo, da niso javni uslužbenci in da si zaslužijo poslansko plačo, po drugi strani pa imajo vse privilegije javnih uslužbencev. In ja, tudi zdravniki, z vsem spoštovanja do tega poklica, ki ga cenim 100x bolj kot sodniškega, se mi zdi, da preveč vlečejo iz proračuna na račun dežurstev.
Ah, gremo raje ostati pri OPI lakih, je bolj pomirjujoče
Ja, me prav zanima kdo bo po 50 letih za tekočim trakom sploh še sposoben uživati penzijo. Da ne omenjam, da naj bi bila delovna doba enaka za moške in ženske... 
) - da bi lahko z vsaj pribl. enako zmogljivostjo delali kot v mladih in srednjih letih.
