Objavljeno: 11. feb 2005 11:52
Prehod na čipne kartice dražji kot zlorabe
Od novega leta naj bi vse posledice prevar na magnetnih karticah krili licenčni izdajatelji, torej banke Zlorab ne bo mogoče preprečiti, če bo kartica ukradena ali izgubljena
TONI Tomaž, 11.02.2005
Zaradi potrebnih tehničnih sprememb opreme, ki prepozna le magnetni zapis kartic, naj bi imele nove vsaj še nekaj časa vgrajena oba nosilca podatkov, tako magnetno stezo kot čip. Res pa je, da jih večinoma še niso zamenjali niti drugi večji izdajatelji plastičnega denarja po Evropi. V Ameriki ti standardi niso obvezujoči za njihove izdajatelje plačilnih kartic, prodajna mesta in banke pa niso opremljeni za pametne kartice.
Nekateri že menjajo
V Sloveniji je precej izdajateljev mednarodnih plačilnih kartic, ki te standarde sprejemajo in so za njih obvezujoči, po naših podatkih pa še nobeden ni začel množične zamenjave. Vzroki so enaki kot drugod po Evropi. Dokler ne bodo menili, da so stroški, ki bi jih imeli z zamenjavo plastičnega denarja in potrebne opreme, nižji kot stroški zlorab ali drugih poslovnih interesov, množične zamenjave ne bo.
Še najdlje pri uvajanju nove tehnologije in zamenjave plačilnih kartic so v Banki Koper; nekateri njihovi komitenti že imajo pametne plačilne kartice z vgrajenim čipom, ki so poleg identifikacijskega sredstva tudi prave male banke informacij in storitev. Tako je mogoče shraniti osebne podatke, digitalno potrdilo, ki ga uporabite za napoved davčnih obveznosti po spletu, itn. Ne glede na to, da v Ameriki ti standardi za njihove izdajatelje niso obvezujoči, so se po besedah Uga Simčiča, direktorja podjetja Centurion, ki v Sloveniji izdaja plačilne kartice American Express, odločili, da bodo upoštevali standarde EMV in imetnikom svojih plačilnih kartic začeli izdajati kartice, opremljene s čipom. Njihova odločitev temelji predvsem na zahtevah konkurenčnega okolja.
Pred tatovi varuje le previdnost
O praktični uporabnosti pametnih kartic se poraja nekaj vprašanj. Ne samo, da lahko vnesejo podatke in informacije na čip s svojo tehnološko opremo samo izdajatelji teh kartic, tudi uporaba njihove vsebine je možna samo s posebno opremo. Tako je na primer digitalno potrdilo, ki je lahko shranjeno na takšni kartici in ga lahko uporabimo tudi za plačevanje in napoved davčnih obveznosti po spletu, mogoče s takšne kartice prenesti v računalnik samo s posebno programsko opremo in čitalcem, ki ga mora uporabnik kupiti sam. Poleg tega se po mnenju Aleksandra Kurtevskega, direktorja podjetja Bankart, za uporabnika s stališča varnosti z uvedbo novih čipnih kartic ne bo nič spremenilo. Tako kot prej bo moral imetnik pametne plačilne kartice uporabljati pin kodo, ki si jo bo moral zapomniti.
Zlorab ne bo mogoče preprečiti, če bo prišla kartica skupaj s kodo v roke neprave osebe, imetnik pa ne bo sporočil izdajatelju, da jo pogreša. Drugačna naj bi bila predvsem delitev odgovornosti v primerih, ko bo kartica s čipom zlorabljena na prodajnih mestih ali bančnih avtomatih, ki ne sprejemajo nove pametne kartice.
Kot je povedal Gojmir Nabergoj iz Banke Koper, bo za zlorabo avtomatično odgovorna stran, ki ne bo podpirala tehnologije pametnih kartic. Nadgradnja POS terminalov in bankomatov se je po njegovih besedah že začela. Plačilne kartice so začeli menjati sredi decembra lani ter komitentom Banke Koper in Poštne banke Slovenije izdali približno deset tisoč novih nadomestkov plastičnega denarja, ki imajo vgrajen tudi čip. Komitenti drugih bank v sistemu Activa bodo začeli prejemati nove plačilne kartice po 1. maju letos, že zdaj pa vsi novi komitenti dobijo pametno kartico. Od marca do maja bodo dobili novo kartico vsi njihovi uporabniki spletne banke (25 tisoč kartic), letos bodo zamenjali tudi vse kreditne kartice Activa MasterCard (100 tisoč kartic), vse bančne kartice iz sistema Activa (900 tisoč) pa bodo zamenjane do leta 2008.
Odgovornost pri zlorabi tudi pri novih čipnih karticah ne bo samodejno pripisana izdajatelju kartice ali lastniku prodajalne brez nove tehnologije, ampak tako kot prej imetniku, če jo bo pustil v avtu, na mizi ali v bankomatu in imel na njej celo zapisano pin kodo. Zlorabe so možne torej tudi v prihodnje, še posebej zato, ker bodo imele vse kartice, opremljene s čipom, še naprej tudi magnetno stezo. Pričakujemo lahko, da se plačilna kartica, ki bi imela kot identifikacijski in pomnilniški medij vgrajen samo čip in bi jo lahko uporabljali povsod po Evropi, ne bo uveljavila vsaj še pet ali deset let.
Vir: Delo
Cute but psyho...things even out
0
0
