Bulimija, anoreksija in prenajedanje

Super blog

heeiii
vidm da tukaj že kar nekaj časa ni bilo napisanega nič upam da mi lahko odgovorite in pomagate..
vse se je začelo v 1. letnikuko sem bila pod hudim stresom zaradi srednje šole, tolažbo pa našla pri hrani..začela sem jesti in jesti tudi ko sem bila sita..nekaj kar me je držalo pokonci (da se nisem pretirano zredila) so bili treningi borilnih veščin.sedaj grem v 3. letnik in sem KONČNO opazila da z menoj ni vse u redu..za vsak problem, stres...najdem rešitev v hrani se prenajedam.to se po kilah že pozna (173cm, 78kg-napreduje poočasi)
zadnje dneve je bilo še huje...najprej sem stradala(vem da ni prav a kile niso in niso hotele dol)potem ko me je lakota končno premagala sem se nažrla do amena...potem je nastal občutek varnosti, všečnosti...čez pol ure pa občutek gnusnosti in preziranje mojega telesa.za tem je sledilo bruhanje na wc-ju. danes sem ob 18.00 sem pojedla 5 kosov kruha(velikih) z čokolado nato je sledil wc (predvidevam da veste kaj mislim) in nato ob 20.00 spet obrok s krompirjem,mesom...medtem ko sem zjutraj stradala...
to mi ni niti malo všeč ampak sama sebi ne morem pomagati..ko me preleti občutek po hrani me noben ne more držati stran od hladilnika in kasneje od wc..temu nisem še nobenemu povedala ker me je sram in se bojim...premišljevala sem da bi odšla h psihoterapevtu ampak se zelo bojim in nevem kaj naj naredim
poskusila sem tudi z še bolj intenzivno vadbo..vsak dan kardio vadba po 1 uro v kateri izgubiš skoraj 1000kcal...vendar sem s tem prenehala  in imam ogromen občutek da ne za dolgo...
pomoč, mnenja karkoli..zelo bom vesela

TjasaQ, prvi korak je že ta, da si si priznala, da imaš problem, kar je super. Drugi korak je, da si poiščeš strokovno pomoč, kar ti zelo priporočam. K psihiatru ali psihoterapevtu naj te ne bo prav nič strah iti. Sama sem se v času svojih težav zatekla k psihiatrinji Dr. Anji Mariji Reljič Prinčič in moram reči, da je bila super in mi je zelo pomagala. Najprej sva imeli individualne pogovore, nato skupinske terapije. Malo pobrskaj po spletu, mislim da ima sedaj ordinacijo nekje v bližini Kotnikove ulice v Lj (včasih je bila na Nazorjevi, nato se je preselila, ne vem točno kam). Imaš tudi kar nekaj svetovalnic, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko, npr. Muza, Introspekta, PU...

Skratka, resnično ti priporočam, da ne odlašaš in si poiščeš pomoč, kajti iz lastnih izkušenj ti povem, da je te težave težko rešiti popolnoma sam (verjemi, sem poskusila, pa sem se kar nekaj časa vrtela v začaranem krogu in se kasneje tolkla po glavi, da nisem pomoči poiskala že prej). Meni je veliko pomagalo že dejstvo, da sem si vzela tisto uro na teden samo zase in brez zadržkov lahko govorila o svojih težavah z nekom, ki me je dejansko razumel in vedel o čem govorim (Dr. Reljič Prinčičeva me je takoj prevzela s svojim odnosom, in čeprav gre za malce starejšo gospo, se je odlično odrezala v vlogi svetovalke in zaupnice za probleme, ki navadno pestijo mlajše ženske). Fajn je tudi,da veš, da nisi sama in se ne počutiš kot največji izmeček družbe zaradi svojih težav, zato so tudi skupinske terapije zelo koristne in so meni zelo pomagale. Če potrebuješ kakšno pomoč oz. spodbudo v tem času, me lahko kontaktiraš, tudi na ZS, ti bom poskušala pomagat in ti svetovat na tej točki.

Srečno!