8. marec

ženske vsega sveta imajo 8. marca svoj praznik. Zamisel o mednarodnem dnevu žena je nastala v začetku 20. stoletja v socialističnih strujah kot poziv k enakopravnosti žensk. ženske namreč še niso imele volilne pravice, pač pa so jo v večini držav že imeli moški, ki so svoj dan praznovali kar 1. maja.

Ljubljana - Bliža se 8. marec - mednarodni dan žensk, ob katerem pa ne moremo mimo vrste problemov, s katerimi se srečujejo ženske v vsakdanjem življenju, tudi v Sloveniji.

Po ugotovitvah urada vlade za enake možnosti so ženske v izrazito slabšem položaju, kar zadeva trg dela in zastopanost v politiki, pereč pa je tudi problem nasilja v družini. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je pred bližajočim se dnevom opozoril, da se nekatere izmed deklet in žena "365 dni v letu srečujejo z nevidnim nasiljem, ki je skrito za štirimi stenami". Hanžek, ki razpolaga tudi s statističnimi podatki o žrtvah nasilja v družini, poudarja, da je "odgovornost vseh nas, predvsem pa zakonodajne in izvršilne oblasti, da bo skušala narediti vse, da grozljive številke izniči in začne resno reševati problem nasilja v družini ter s tem zagotovi našim ženskam lepšo prihodnost".

Izpostavljenost nasilju

"Izpostavljenost nasilju je kršitev človekovih pravic, ki terja takojšnje kratkoročne in dolgoročne rešitve. Primerjave nasilja v družini z vsemi drugimi vrstami in pojavnimi oblikami nasilja, ki jih delajo nekateri predstavniki vlade, žal ne bodo zmanjšale trpljenja in oškodovanosti žrtev nasilja v družini," meni Hanžek. Po njegovih besedah se moramo zavedati, da "predstavlja nasilje v družini posebno področje, ki potrebuje posebno sistemsko rešitev, kar nam nenazadnje kažejo tudi tuje zakonodaje in prakse".

Nasilje v družini

Po varuhovih podatkih je bilo v letih 2003 in 2004 z nasiljem v družini povezanih letno nad 5000 kaznivih dejanj, storilec in žrtev pa sta bila v partnerski zvezi v tretjini teh primerov. Leta 2003 je bilo v Sloveniji v tem kontekstu umorjenih 12 žensk, lani 11.

Predlog zakona o preprečevanju nasilja v družini

Varuh je vlado že pozval, naj čim prej pripravi predlog zakona o preprečevanju nasilja v družini in medresorsko usklajen program reševanja te problematike. Pri nasilju v družini po ugotovitvah varuha ne gre za obrobno družbeno dogajanje. Pri kaznivih dejanjih (ogrožanje varnosti, grdo ravnanje in nasilništvo) pa je opazen trend rasti. Takšen sklep pa je nedavno po obravnavi posebnega poročila varuha o nasilju v družini sprejel tudi državni zbor.

Diskriminacija žensk

Na problematiko nasilja v družini je sicer opozoril tudi odbor Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk v oceni napredka Slovenije pri uresničevanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk v obdobju od leta 1993 do 2003. Prav tako je na to opozoril ameriški State Department v zadnjem poročilu o položaju človekovih pravic, predstavljenem konec februarja. Poudarja, da v Sloveniji nasilje nad ženskami ostaja resnejši problem, poleg tega pa tudi trgovina z ženskami in dekleti v in preko Slovenije.

V 88 odstotkih so povzročitelji nasilja v družini moški, 12 odstotkov pa je žensk. Med povzročitelji nasilja so najpogosteje zakonski ali zunajzakonski partnerji, kažejo podatki policije.

Ena od petih žrtev nasilja

Po statističnih podatkih iz držav Evropske unije je bila v EU ena od petih žensk vsaj enkrat v življenju žrtev različnih oblik nasilja s strani svojega partnerja. Ena od dveh umorjenih žensk je bila žrtev svojega partnerja, 25 odstotkov vseh prijavljenih kaznivih dejanj pa je dejanj, ki jih lahko povežejo z nasiljem v družini. Vsako leto mora svoj dom zapustiti več tisoč žensk in otrok, ker so bili žrtve nasilja v družini.

ženske v slabšem položaju

Po ugotovitvah urada vlade za enake možnosti so ženske v izrazito slabšem položaju, kar zadeva trg dela in zastopanost v politiki. Na trgu dela je več brezposelnih žensk kot moških, zaposlene pa imajo v povprečju skoraj deset odstotkov slabšo plačo kot moški. Slovenija se po deležu žensk v nacionalnem parlamentu uvršča pod svetovno povprečje, ki je 15 odstotkov, v Sloveniji pa je ta delež 13,3-odstoten.

Slabša delovna mesta

ženske v Sloveniji zasedajo nižje, manj odgovorne in tudi slabše plačana delovna mesta, opozarja urad za enake možnosti. Opravljajo drugačne poklice, imajo drugačne karierne možnosti kot moški, zaposlene pa so predvsem v tistih dejavnostih, kjer prevladujejo ženske, ugotavljajo v uradu. Med visokimi funkcionarji, menedžerji in zakonodajalci je po uradovih podatkih le 29,1 odstotka žensk. V uradniških poklicih jih je 65 odstotkov, v storitvah in prodaji 64 odstotkov, strokovnih službah pa 57,7 odstotka. Med brezposelnimi je bilo v zadnjem četrtletju preteklega leta 7,3-odstotka žensk, 5,7 odstotka pa moških.

Na mestih odločanja tako v politiki kot gospodarstvu je delež žensk še vedno majhen. V državnem zboru je samo 12 poslank, kar pomeni 13,3-odstotni delež. V državnem svetu so tri svetnice, kar pomeni 7,5 odstotni delež. V 48 največjih gospodarskih družbah in poslovnih sistemih imajo samo v štirih odstotkih predsednice uprav. Med člani uprav je žensk 22 odstotkov, menedžerske položaje pa zaseda 29 odstotkov žensk.

Anonimna telefonska linija

Urad za enake možnosti ima odprto brezplačno in anonimno telefonsko linijo, na katero lahko pokličejo vsi, ki menijo, da jim je bila kršena ali da so bili prikrajšani za katero od pravic npr. na področju dela ali družine zaradi njihovega spola - tako ženske kot moški. Svetovalka sprejema klice od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure. V povprečju sprejmejo štiri do pet klicev dnevno.

Problemi, s katerimi se ženske najpogosteje obračajo na brezplačno telefonsko linijo urada in so povezani z neenako obravnavo na področju dela, se nanašajo na nosečnost in materinstvo, izrabo rednega letnega dopusta, delo preko rednega delovnega časa, opravljanje dela za določen čas in neizplačevanje regresa. Veliko klicev pa je povezanih tudi z nasiljem v družini.

Porodniški dopusti

Zabeležili so primere, ko se je delavka vrnila s porodniškega dopusta, delodajalec pa ji je izročil sklep o prenehanju delovnega razmerja kot tehnološkemu višku, medtem ko njeno delovno mesto še vedno obstaja. V drugem primeru je imela delavka sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ko je zanosila, pa ji delodajalec ni hotel podaljšati delovnega razmerja. Zgodilo se je tudi, da je delavki delodajalec odpovedal delovno razmerje za določen čas še pred njegovim iztekom, ker je zanosila, ali pa je delavki na porodniškem dopustu delodajalec vročil odločbo o prerazporeditvi na drugo delovno mesto s polovico nižjo plačo.

"Boji se zanositi, ker ve, da bo izgubila službo"

V nekaterih drugih primerih delodajalec delavkam ne omogoča, da bi do 30. junija porabile star dopust niti jim noče plačati odškodnine zanj. Delodajalec v tekstilni industriji zahteva, da delajo delavke več kot dovoljeno mesečno kvoto nadur, te pa jim potem izplačuje v obliki bonov. Delavka ima leto dni starega otroka, delodajalec pa od nje zahteva, da dela nadure. Delavka že tri leta dela za določen čas, delodajalec pa ji pogodbo podaljšuje iz meseca v mesec. Boji se zanositi, ker ve, da bo izgubila službo.

Pri klicih, ki se nanašajo na neizplačevanje regresa, pa gre za primere, ko delodajalec regresa noče izplačati delavki, ki se je vrnila s porodniškega dopusta ali pa na porodniški dopust šele odhaja, za primere, ko delodajalec regresa ne izplača v celoti ali pa ga sploh ne namerava izplačati.

Odpravljanje diskriminacije žensk počasno

Odbor Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk je v oceni napredka Slovenije pri uresničevanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk v obdobju od leta 1993 do 2003 v Sloveniji sicer opazil napredek na področju zakonodaje, dejansko pa je po njegovi oceni odpravljanje diskriminacije žensk počasno. Med vprašanji, ki jih je odbor izpostavil, so nasilje nad ženskami, še zlasti v družini, trgovina z ženskami in pa majhna zastopanost žensk na mestih odločanja.

Država bi morala storiti več

Opozoril je na problematiko nasilja nad ženskami, zlasti v okviru družine. Po njegovem mnenju to vprašanje ni sistematično raziskano, kazni za nasilneže so nizke, zakona, ki bi posebej urejal boj proti nasilju nad ženskami oz. v družini, pa ni. S tem vprašanjem bi se morala država spopasti prednostno in sprejeti določene ukrepe, tudi ustrezno zakonodajo, podatke naj zbira sistematično, poleg tega pa bi morali pripraviti kvalitativno in kvantitativno raziskavo problematike. Opozarjajo, da to nasilje pomeni kršenje človekovih pravic. žrtve nasilja morajo imeti možnost takojšnje zaščite in dostop do pravne pomoči, varnih hiš mora biti dovolj, sredstva zanje pa morajo biti zadostna. Javnost je treba ozaveščati, da je takšno nasilje družbeno in moralno nesprejemljivo, meni odbor.

Problematika trgovanja z ženskami

V poročilu so nadalje izpostavili problematiko trgovanja z ženskami. Tudi o tem pojavu podatkov ni dovolj, prav tako pa ni strategije boja proti njemu. Država bi takšno strategijo morala sprejeti, vanjo pa vključiti preventivne ukrepe in predvideti postopke pregona in kaznovanja kršiteljev. Okrepiti bi morali tudi mednarodno in regionalno sodelovanje.
Odbor je opazil nizko zastopanost žensk na mestih odločanja, vključno z državnim zborom, vlado in lokalnimi skupnostmi. Po njegovem priporočilu bi morali okrepiti ukrepe, s katerimi bi povečali udeležbo žensk v javnem življenju. Ponuditi bi morali več izobraževalnih programov za ženske, ki so že ali še bodo na mestih odločanja.

Razlike v plačah žensk in moških

Poleg že omenjenih področij so po oceni odbora v Sloveniji zaskrbljujoče še razmere na trgu dela, kjer je opaziti močno segregacijo in razlike v plačah žensk in moških, še zlasti v gospodarstvu. Kljub izobraženosti ženske nimajo temu primernih možnosti in uspeha na trgu dela. Za brezposelne ženske bi morali pripraviti izobraževalne programe, bolj pa bi morali promovirati tudi delitev dela v družini med moškim in žensko.

Visoka stopnja maternalne umrljivosti

Skrbi jih tudi visoka stopnja maternalne umrljivosti, torej umrljivosti med nosečnostjo, ob porodu in v poporodnem obdobju, zato je odbor pozval državo, naj sprejme nujne ukrepe za znižanje te stopnje. Maternalna umrljivost je bila leta 1996 26 umrlih žensk na 100.000 živorojenih otrok, leta 2000 pa se je ta številka povečala na 27,8 umrle ženske na 100.000 živorojenih otrok. Takšno stanje uvršča Slovenijo med evropske države z višjo stopnjo maternalne umrljivosti, izhaja iz tretjega poročila, ki ga je predstavil urad. Najpogostejši vzroki za umrljivost so krvavitve v nosečnosti in po porodu ter septična stanja.

Tradicionalni stereotipi

Odbor pa je izrazil tudi skrb zaradi tradicionalnih stereotipov, ki še vedno obstajajo glede vloge in odgovornosti žensk in moških v družini in družbi. Prav tako je zaskrbljen zaradi položaja starejših žensk, še zlasti v kmečkem okolju, in pa žensk iz manjšin, še zlasti Romk, pri tem pa statističnih podatkov o njihovem položaju ni dovolj.

Pobudo za praznovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk je dala nemška komunistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933), ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. Zetkinova je dan žena predlagala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žena, ki je potekala leta 1910 v Koebenhavnu, praznik pa so že naslednje leto pospremile številne demonstracije žensk. (STA)