Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Enakonočje ni tako zelo enako, kot si morda mislite

23. sep 2022 10:10
0

Oglasno sporočilo

Vstopili smo v drugo in zadnje enakonočje leta 2022. Če živite na severni polobli, ga poznate kot jesensko enakonočje, za ljudi južno od ekvatorja pa to enakonočje pravzaprav naznanja prihod pomladi.

Od našega položaja na zemeljski obli je odvisno tudi, ali bomo letos ta dan obeležili v četrtek, 22. septembra;  ali v petek, 23. septembra. Prebivalci obeh Amerik ga bodo praznovali v četrtek, prebivalci Afrike, Evrope in Azije pa ga bodo zaradi razlik v časovnih pasovih obeležili v petek.

Ljudje blizu ekvatorja imajo celo leto približno 12-urne dneve in 12-urne noči, zato ne bodo ničesar opazili. Vendar pa se za ljudi blizu tečajev, na primer na Aljaski ter v severnih delih Kanade in Skandinavije, razmerje med dnevom in nočjo vsako leto močno spreminja; imajo dolge in temne zime, nato pa poletja, ko noči skorajda ni.

Ob enakonočjih pa vsi od tečaja do tečaja uživajo v 12-urni delitvi dneva in noči. Tu pa se pojavi ena zanimivost – enakonočje ni tako zelo "enako", kot ste morda mislili. Obstaja dobra razlaga, zakaj ob enakonočju nimate točno 12 ur dnevne svetlobe – zakaj je tako, pa si lahko preberete v nadaljevanju.

Od kod izvira beseda "enakonočje"?

Izraz enakonočje izvira iz latinske besede equinoxium, ki pomeni "enakost med dnevom in nočjo".

Kdaj natančno nastopi jesensko enakonočje?

V Sloveniji je enakonočje nastopilo v petek, 23. septembra, ob 3:03 uri zjutraj.

Ali je jesensko enakonočje uradni prvi dan jeseni?

Da, jesen se uradno začne na jesensko enakonočje, vendar obstajata dve merjenji letnih časov: "astronomski letni časi" (ki sledijo prihodom enakonočij in solsticijev), in tako imenovani "meteorološki letni časi".

  • Astronomska jesen je obdobje od jesenskega enakonočja do zimskega solsticija. Ti datumi se lahko vsako leto razlikujejo za dan ali dva.
  • Meteorološka jesen je drugačna, saj se datumi nikoli ne spreminjajo in temeljijo na klimatskih letnih časih in ne na kotu Zemlje glede na Sonce. Meteorološki letni časi so opredeljeni kot naslednji: Od 1. marca do 31. maja je pomlad, od 1. junija do 31. avgusta je poletje, od 1. septembra do 30. novembra je jesen, od 1. decembra do 28. februarja pa je zima.

Meteorologi in klimatologi raje uporabljajo 'meteorološki koledar', ker se datumi ne spreminjajo, zaradi česar si ga je lažje zapomniti; pa tudi zato, ker se bolj ujema s tradicionalnimi letnimi časi.

Zakaj se jesensko enakonočje sploh zgodi?

Zemlja se vrti okoli namišljene osi, ki poteka od severnega do južnega tečaja, in zaradi tega vrtenja imamo dan in noč. Vendar pa se os nagiba za 23,5 stopinje, zato je ena polobla planeta deležna več sončne svetlobe kot druga polovico leta, ko kroži okoli Sonca. Ta razlika v sončni svetlobi je vzrok za nastanek letnih časov.

Učinek je največji konec junija in konec decembra, ko so solsticiji, in takrat so razlike med dnevom in nočjo najbolj izrazite, zlasti v bližini polov. (Zato je poleti v krajih, kot sta Skandinavija in Aljaska, vsak dan tako dolgo svetlo.) Od poletnega solsticija pred tremi meseci, torej junija, se dnevi na severni polobli postopoma krajšajo, noči pa daljšajo. In zdaj smo pri jesenskem enakonočju!

Zakaj torej enakonočje ni popolnoma enako?

Izkazalo se je, da je ob enakonočju dejansko malo več dnevne svetlobe kot teme – odvisno od tega, kje na planetu se nahajate. Kako se to zgodi? Odgovor je nekoliko zapleten, vendar zanimiv. Skoraj enako število ur dneva in noči posledica zapletenega načina merjenja sončnega vzhoda in loma sončne svetlobe v našem ozračju.

Zaradi tega upogibanja svetlobnih žarkov je sonce videti nad obzorjem, čeprav je dejanski položaj sonca pod obzorjem. Na višjih geografskih širinah je dan nekoliko daljši kot na ekvatorju, ker sonce vzhaja in zahaja dlje, ko se približujemo poloma.
Zato se bo ob jesenskem enakonočju dolžina dneva nekoliko spreminjala glede na to, kje se nahajate. Tukaj je nekaj razčlenitev, ki vam bodo dale približno predstavo:

  • na ekvatorju ali blizu ekvatorja: približno 12 ur in 6 minut (Quito, Ekvador, Nairobi, Kenija, in Singapur);
  • na 30 stopinjah severne zemljepisne širine ali v njeni bližini: približno 12 ur in 8 minut (New Orleans, Louisiana; Kairo, Egipt; in Šanghaj, Kitajska);
  • na 60 stopinjah severne zemljepisne širine ali blizu nje: približno 12 ur in 16 minut (Helsinki, Finska, in Anchorage, Aljaska)

Za resnično enakomerno porazdelitev dneva in noči je treba počakati nekaj dni ali celo tednov po uradnem enakonočju. Temu dnevu pravimo ekviliks, kdaj nastopi, pa je odvisno od vaše zemljepisne širine.

0

Galerija



    Preberi še


    Razvrsti po:
    Kozmetometer
    Zadnje ocene
    Zadnji izdelki
    • Tanja 9. maj 2022 18:38
      Slavospev poceni laku za nohte
    • Tanja 26. apr 2022 16:57
      Razočaranje
    • Tanja 26. apr 2022 15:39
      Odličen
    • Dow* 14. nov 2021 20:14
      super
    • Dow* 14. nov 2021 20:09
      še kar
    Forum
    Zadnje objave
    Najbolj brano
    Trenutno dogaja
    Izpostavljamo
    Čas je, da damo hlačam – sploh kavbojkam – malo premora. In praznični december je idealna priložnost!