... in dokazuje, da pri tem, ali bo videz vplival na zaposlitev, obstajajo dvojna merila za moške in ženske.
Raziskovalci so raziskavo izvedli v dejanskem delovnem okolju, ne v laboratoriju. Poslali so več tisoč življenjepisov – nekateri so bili brez slike, drugi (skoraj identični) pa so imeli dodano sliko privlačnega ali neprivlačnega moškega ali ženske. Študija je bila izvedena v Izraelu, kjer prilaganje slike obraza k življenjepisu ni tabu.
Življenjepisi s privlačnim moškim so bili uspešni v 19,9 %, običajni moški v 13,7 % in tisti brez slike v 9,2 %. To pomeni, da mora za en odziv (povabilo na intervju) privlačen moški poslati v povprečju 5 življenjepisov, manj privlačen pa kar 11.
Bolj zanimivo pa je bilo odkritje, da so delodajalci privlačne ženske na razgovor poklicali manj pogosto kot običajne ženske ali tiste brez slike. To je v nasprotju s trenutno razširjeno literaturo s področja psihologije, ki povezuje lepoto oz. privlačnost (tako pri moških kot pri ženskah) s pozitivnimi lastnostmi. Glede na to raziskavo je torej tako za privlačne kot običajne ženske bolje, da iz življenjepisa sliko izpustijo, saj ta zmanjša možnost za uspešnost za 20 do 30 odstotkov.
Študija je tudi pokazala, da je vpliv slike pri ženskah odvisen od tega, kdo jih zaposluje. Ko so življenjepise prejele zaposlitvene agencije, niso bile privlačne ženske skoraj nič na slabšem v primerjavi z običajnimi ali tistimi brez slike. A ko so življenjepise poslali direktno v podjetja, je bil odziv med privlačnimi ženskami 50 % slabši. Raziskovalci so to pripisali velikemu deležu žensk v kadrovskih oddelkih, saj so bile te večinoma mlade in samske, kar je lahko povezano z ljubosumjem do potencialne (mlade, privlačne) sodelavke.
