Draga JoLynn, se ti tokrat oglašam kar sama, ker grem težko mimo takih očitkov, ne da bi si vzela k srcu.
Torej, priznam, da nisem profesionalna, ampak zgolj ljubiteljska fotografinja in pri projektih sodelujem bolj zaradi dobre volje kot česa drugega. Žal mi je, če se ti moje fotografije zdijo tako katastrofalne, verjemi pa, da v danih pogojih (svetloba, okolje, natlačenost – urnika in prostora…) delam po svojih najboljših močeh. Kar se tiče close-up posnetkov – vse imamo gubice, mozoljčke, pore, vse hecno izgledamo z napol mokrimi lasmi… Ampak gre za čisto golo dokumentacijo postopka (ki nas tu vse zanima, ker gre za del preobrazbe)! Poleg tega mislim, da je ravno v tem čar in priložnost, da pokažemo, kakšen končni vtis lahko s pravim pristopom urejanja naredimo na koncu. Popolne ženske lahko gledaš v revijah (in tudi tam popolnosti ne zagotavlja samo prava osvetlitev, ampak veliko, veliko računalniške obdelave, ki jo, mimogrede, precej obvladam, ampak je tu nalašč nočem uporabljati preveč). In želim(o) pač dokumentirati vse, če ti vizažistka razlaga o obrobi oči, je fino, da to tudi vidiš ane? Kar pa bi bilo malce težje na fotografiji, ki bi bila posneta s petih metrov.
Skratka, hvala za komentar, bom vzela v razmislek, vsakič znova se česa naučim, bi te pa prosila, da v prihodnje tudi ti malce bolj popustljivo ocenjuješ moje delo, saj vendar vidiš, da pod fotografijami ni podpisan ravno Aleš Bravničar.

S.