Kreatin je najbolj znan kot športno prehransko dopolnilo za mišično maso in moč, vendar znanstveniki zdaj raziskujejo, ali bi lahko zaradi vloge pri oskrbi možganov z energijo pomagal tudi pri zdravljenju depresije. Nova sistematična pregledna študija, objavljena v reviji Brain Medicine, je pod drobnogled vzela pet randomiziranih kliničnih preskušanj z 238 udeleženci, rezultati pa so obetavni.
Rezultati študije
Znanstveniki z Univerze v Ottawi so analizirali obstoječe raziskave iz različnih držav (ZDA, Južna Koreja, Brazilija, Izrael, Indija). Večina udeležencev je bila žensk, povprečna starost pa je bila 36 let.
Dve študiji, ki sta vključevali izključno ženske z veliko depresivno motnjo, sta pokazali opazno izboljšanje. V prvi so udeleženke poleg antidepresiva prejemale 5 gramov kreatina na dan in dosegle bistveno višjo stopnjo remisije. V drugi študiji pa je dodajanje kreatina izboljšalo učinke kognitivno-vedenjske terapije.
Preostale tri študije niso pokazale nobenih pomembnih koristi. Kreatin ni pomagal mladostnicam; ljudem z depresijo, odporno na "zdravila", in pacientom z bipolarno motnjo. Sicer so bili stranski učinki minimalni in omejeni le na blage prebavne težave.
Kako kreatin sploh vpliva na možgane?
Možgani so izjemno velik porabnik energije. Ker kreatin celicam pomaga hitro obnavljati adenozin trifosfat (ATP) – osnovno energetsko molekulo – bi lahko bile motnje v tem celičnem metabolizmu povezane z motnjami razpoloženja. Teorije nakazujejo tudi, da bi kreatin lahko vplival na nevrotransmiterja dopamin in serotonin, ki igrata ključno vlogo pri uravnavavanju razpoloženja.
Obetavni rezultati
Avtorji študije poudarjajo, da je trenutno še premalo dokazov, da bi lahko kreatin rutinsko svetovali za zdravljenje depresije; a dejstvo je, da se kreatina za razliko od antidepresivov ne da patentirati, zato farmacevtska industrija nima niti najmanjše želje, da bi se depresijo kdajkoli tudi uradno zdravilo s kreatinom in drugimi prehranskimi dopolnili, kot sta npr. 5-HTP in triptofan, za katera so raziskave že pokazale, da delujeta kot naravni antidepresiv – in to brez strašljivih stranskih učinkov uradnih sintetičnih farmacevtskih antidepresivov.
Metodološke omejitve in vprašanje transparentnosti v kliničnih raziskavah antidepresivov
Dosedanje klinične študije so pogosto metodološko omejene, predvsem zaradi majhnih vzorcev in kratkega trajanja opazovanja (praviloma do 8 tednov), kar onemogoča natančno oceno dolgoročnih učinkov. Ta raziskovalni primanjkljaj odpira resna vprašanja o asimetriji financiranja v biomedicini, kjer ima farmacevtska industrija nesorazmerno večji kapital za izvajanje obsežnih longitudinalnih študij, ki pa so podvržene interesnemu konfliktu.
V zadnjih desetletjih so neodvisne analize in revizije kliničnih podatkov razkrile sistemske pomanjkljivosti pri poročanju o varnosti in učinkovitosti antidepresivov. Kritične evalvacije (vključno z odmevnimi ponovnimi analizami podatkov, kot je bila revizija Študije 329) opozarjajo na selektivno objavljanje izidov (angl. publication bias) ter minimaliziranje ali izpuščanje podatkov o resnih neželenih učinkih.
Med slednjimi izstopajo povečano tveganje za pojav suicidalnosti in agresivnega vedenja (predvsem pri mladostnikih) ter pojav dolgotrajne oziroma post-SSRI spolne disfunkcije (PSSD), ki lahko vztraja tudi po prekinitvi terapije. Tovrstna praksa prirejanja in selektivnega interpretiranja podatkov izkrivlja dejansko razmerje med tveganjem in koristjo (angl. risk-benefit ratio) teh »zdravil« v škodo pacientov in strokovne javnosti.
So pa študije na živalih že prej pokazale, da kreatin na depresivno vedenje vpliva različno pri samcih in samicah, kar bi lahko pojasnilo, zakaj so najboljše rezultate opazili prav pri ženskah. Za dokončne zaključke bodo potrebne večje in dolgotrajnejše klinične študije, ki bodo vključevale tudi vpliv vadbe in različnih odmerkov – a glede na interese farmacevtske industrije vprašanje, ali oz. kdaj jih bomo dočakali.
PREBERITE TUDI: To je ena najboljših snovi za ženske v perimenopavzi in menopavzi
