Zvestoba

Kiki, najbrž od prevaranega nihče ne pričakuje, da bi pozabil. Je pa smiselno, če želiš nadaljevati obstoječo, zvezo, da odpustiš. To pa lahko storiš samo tedaj, ko razumeš, zakaj se je dogodek zgodil in ko svojo lastno uporabno vrednost prenehaš povezovati s parnerjevimi dejanji.

In poznam en sam vzrok na svetu, zaradi katerega bi bila pripravljena odpustiti: zaradi lastnega miru v srcu. Ker ko odpustiš (karkoli že, ni nujno samo varanje), pomeni, da se dejanja še vedno spominjaš, vendar bolečina izgine.

Zelo lepo napisano.

Če bi zmogla iti čez prevaro (a nisem prepričana, da sem dovolj močna za kaj takega - ker eno je teorija, druga pa praksa), potem bi moral partner dejanje resnično obžalovati in ga postaviti na oltar najine zveze v smislu, da bo od sedaj naprej vlagal vse sile, da se kaj takega NIKOLI več ne bi zgodilo.

Vse to pa bi imelo smisel edinole v primeru, če bi tudi ti napela vse sile in dogodka ne bi ob vsakem prepiru privlekla na površje.

Poznam en par, kjer se je zgodilo varanje, ona mu je kao odpustila, ampak ga je še naslednji dve leti je**** v glavo zaradi tega, čeprav se je on res pokesal za svoje dejanje in je bil od takrat dalje vzoren partner. Pa ni in ni mogla nehati... Po dveh letih mu je prekipelo in je odšel.

Kiki, nobenih uradnih teorij ne poznam... Povem samo tisto, do česar sem se dokopala v letih, ko sem bila postavljena pred dejstvo, da izplavam ali se utopim.

Vse to pa bi imelo smisel edinole v primeru, če bi tudi ti napela vse sile in dogodka ne bi ob vsakem prepiru privlekla na površje.

Poznam en par, kjer se je zgodilo varanje, ona mu je kao odpustila, ampak ga je še naslednji dve leti je**** v glavo zaradi tega, čeprav se je on res pokesal za svoje dejanje in je bil od takrat dalje vzoren partner. Pa ni in ni mogla nehati... Po dveh letih mu je prekipelo in je odšel.

Vara ga ne več, spi z njim pa njbrž tudi ne. Nič čudnega.

Ja, saj ravno to je del, o katerem se iskreno sprašujem, ali bi ga zmogla, če bi se mi zgodilo. Če bi ga zmogla, bi bila to z moje strani gotovo precejšnja zrelost.

Andy,
potem bi bilo bolje, da bi odšla, kot pa da je packala v lastnem gnevu sebe in moža.

Ampak, potem bi ostala brez vzroka za godrnjanje...

Silver, se strinjam s tabo, velika zrelost in pa sploh želja po nadaljevanju razmerja mora biti zelo močna in veliko zaupanje z obeh strani, le tako lahko preboliš in greš dalje.

želim vam, da vam nikoli ne bo potrebno razmišljati o čem takem.