Zgodnje vstajanje

Ta stavek pa zelo dobro ponazarja tudi moja čustva ob zgodnjem vstajanju

MeiMei, strinjam se tudi s tvojim zapisom. Tako imam uničen dan pred zgodnjim vstajanjem in še nekaj ur tistega dne. In čeprav večinoma izgleda, kot da pretiravam, moram reči "I wish". Itak lahko vse potrdijo moje sotrpinke.

Zjutraj mi pomagata edino ličenje in nekakšno otroško veselje, če si izberem kakšen res ljub outfit. Sploh ličenje in hkrati poslušanje glasbe, pregledovanje THE foruma so rituali, ki mi pomagajo, da se sestavim. Vsaj delno.

pff. pa še kako lahko potrdimo vse! 
mene ta teden fajn matra, ker imam neko delo in moram vsak dan vstajat ob 6.30. popoldne če se le da (ne boste verjeli, vsak dan do zdaj mi je uspelo), malo poflikam, tako da imam zdaj urnik: 8 + 2. s tem, da sem zelo spremenila način bivanja. nisem več cele dneve online, premikam se po svetu, jem normalno, rekreiram se, lotila sem se celo diplome.  

Pridna si. 

o, hvala.  vsak se nekoč aktivira.  

KM, pomoje se lahko malo "prisiliš", saj znaš. Najdeš si nekaj kar ti bo polepšalo jutro. Počasi začneš hodit prej spat, vsak teden pol ure prej npr.. Trajalo bo pomoje kak mesec ali dva, potem pa ti bo bolje, ker boš prej zaspala in se boš (najbrž) tudi prej zbudila Pa seveda moraš ukinit jutranje jambranje v stilu: "aaaaa, šit, zakaaaaj, neeeeee...". Jaz sem tako vstajala kak mesec ali dva; moj se ni mogel načudit kako znam jambrat ko vstajam. Bodi raje tiho, misli na NIČ, ti bo boljše

Ti slučajno nedovoljeno oglašuješ biblijo?

Mah, pri meni je problem, ker trenutno nimam nobenih jutranjih obveznosti in lahko spim, kolikor želim. Kar mi je seveda čisto kul, dokler ne pride en dan, ko moram vstati brutalno zgodaj. Takrat mi je žal za vse tedne za nazaj, ko sem hodila spat ob 3 am.
Najhuje mi je vstati in opraviti vse potrebno v kopalnici. Zdaj vem, da je vsega skupaj točno 10 min. Potem sem že malo bolje. Ko se odpravim od doma, sem že čisto skulirana. Nikoli nisem napol mrtva, ko hodim do postaje. Ampak globoko v sebi vem, da bi bila bolj zadovoljna, če bi spala še kakšno uro. Ali pa mogoče ne bi bila. Kaj jaz vem.
Ko je govora o zgodnjem vstajanju, postanem patetični emo. Sori, punce.

Podpis!
Takole sem se tudi jaz tolažila, ko sem vstajala ob 4:15 in se vozila v službo v Ljubljano...

Jaz imam pa totalen odpor na budilko (v mojem primeru radio). Cela muka mi je vstat takrat, ko si radio namisli, da bi bilo pametno vklopiti se. Adijo pamet. Čez vikend, ko pa nimam radia, pa itak vstanem 10 minut kasneje kot čez teden, pa nobenih muk.
Je pa moj bioritem vezan na svetlobo - polet lahko vstajam ob pol šestih, pozimi pa niti do osmih ne morem začeti funkcionirati, ker ni svetlobe.
Moram najti bioritmu primerno službo.

quote:b64574338a=".:sonja:."Je pa moj bioritem vezan na svetlobo - polet lahko vstajam ob pol šestih, pozimi pa niti do osmih ne morem začeti funkcionirati, ker ni svetlobe.

Kakšni problemi Sploh ne morem razumeti, da je vstati res taka travma, pa sem sama precejšnja zaspanka, če nimam kakih obveznosti. Edino kar mi je zoprno in ne povsem jasno je, da se mi sploh ne da obleči kaj bolj 'zahtevnega' (bi šla malodane v pižami in kdaj tudi grem v prav wannabe pižama opravi) če si ne pripravim v naprej, fashion predel možganov imam do kake 10ih zjutraj povsem zamrznjen.

Tole z naravno/vizualizirano budilko pa pri meni že leta deluje zelo natančno, vseeno si sicer naštimam tudi fizično - za ziher, vstajam pa ob 6.45 sem pa prej dve leti (bus) skoraj uro prej. Ni mi seveda idila, ampak ne delam drame, sploh ne razmišljam o tem ampak večinoma se veselim vožnje do službe ker sem še dovolj zgodnja da bom lahko šumahirala po obvoznici.
Še ko sem pa morala hoditi do busa + na bus + pol ure busanja + sneg in nizke temperature mi ni bilo bohvedi kako hudo, Tikka = die hard!