Zgodnje vstajanje

Joooooooooj to mi je ubijanje. Pred 10 mi je muka vstati se. Ko morem zjutraj delat ye že dan prej psihiram, ponavadi pa ko smo šli na kaki izlet pa smo se morali zgodaj vstat, mi je, ko je ura budila minila vsa volja do izleta, pa sem se vedno tolkla po glavi zakaj sploh kam grem.

Sodim med tiste, ki morajo relativno zgodaj spat - okoli 11h, 12h. Brez bistvenih težav lahko vstajam ob 6h. Sem se pa nekako navadila, da se, ko budilka zazvoni, dobesedno katapultiram iz postelje, izjemoma poležavam kako minuto, dve.

vstajanje - največja muka ever! za službo moram vstat od pol sedmih do sedmih in je zelo težko. tudi če grem spat že ob enajstih.

niti za razne izlete in druge prijetne stvari ne vstjam rada zgodaj

Jaz vstajam med pol sedmo ter pol osmo, kakšen dan v tednu pa izjemnoma malo čez pet, zaradi službe. Ponavadi nimam problema z vstajanjem, res pa je, da se moram hitro dviginiti, drugače lahko zaspim nazaj. Spat hodim med deseto in polnočjo.

Če pa vem, da grem naslednji dan na izlet/počitnice itd sem pa ponavadi tako evforična, da nekaj časa ne morem zapati :D, ko pa zaspim je pa en dva tri jutro, vendar mi v teh primerih tudi ob štirih zjutraj vstajanje ne predstavlja problema.  Vsega je evforija kriva.

Vstajam vsak dan ob petih, razen med vikendom, ko si ponavadi v soboto privoščim spanje do osmih. V nedeljo imam pa ponavadi zopet budilko, za ob sedmih ali pol sedmih. 

Joj kolk ste pridne. Js grem včasih šele spat okrog 4ih ...
Meni sicer je to (včasih) zelo tečno, ampak že kar ene nekaj let (že od pubertete dalje) sem bolj nočna ptica. Enostavno zaživim okrog 22h, 23h in sem lahko v najbolj ustvarjalnem in živahnem (tako fizično kot mentalno) stanju ravno ponoči (oz tudi popoldne od 17h naprej). Neredko imam obdobja ko postanem zaspana ob 5h do 7h zjutraj. Ne vem od kje to pride. Sem že sprejela in enostavno ta čas izkoristim za "tiha" dela - ustvarjanje, branje, pisanje, učenje, surfanje po netu, organiziranje, razmišljanje itd. Če pa sem sama doma, pa tudi kaj bolj hrupno gospodinjskega npr., ali da imam tv in musko zraven. Na srečo po kakšnem tednu tak klic nrave sam od sebe preskoči na normalnega in spet postanem zaspana okrog polnoči in brez težav vstanem ob 8h, 9h.
Sem že hodila v službo in mogla vstajat ob 5h, da sem ob 6h začenjala pa mi ni bil problem. So pa moji bližnji že od majhnega govorili, da bi bila jaz bolj primerna za kake bolj nočne službe .
Pričakujem, da se mi bo bioritem z leti normaliziral in ne bom več tak ponočnjak.
Je pa včasih res neprijetno, sploh ker ponoči pač cel svet spi in ne moreš ravno počet vsega, kar te slučajno takrat prime.
Sploh je včasih zorpno, ker je moj fant jutranji tip in si občasno "teživa" on meni z jutranjo, jaz pa njemu z nočno evforijo . Ampak vse se da.

Ojej, kakšne zgodnje ure.  Jaz bi bila najbrž čisto ubita . Jaz hodim spat med deseto in polnočjo (razen izjem - bolj navzgor kot navzdol) in vstajam okrog 6.30 in 7.30, kar mi zaenkrat popolnoma ustreza. Čez vikend pa kljub temu, da nimam ničesar vstanem okrog 7.30 ali okrog 8.00 (sem navajena pač) 

Uf...jaz mislim, da preveč spim...če imam naslednji dan opravke, grem spat že ob devetih ali desetih in se zbudim ob 6-ih, pa še to z muko 
 Čez vikende spim pa tudi po 13. ur....in še bi spala...Očitno je res, kar pravijo...več spiš, bolj si potreben spanca!!!

Ne maram vstajat zgodaj in če gre včasih za kak izlet, si mislim, da bi mogoče kdaj drugič šla  Če delam, vstanem nekje med 5.40 in 6.00, spat pa hodim precej pozno - ok. polnoči mi je še zgodaj, nekje ok. 1h je moja običajna ura. Spet odvisno od količine dela, poleti sem na enem oddelku imela ogromno dela, tako da sem že ob 22h padla v posteljo.

Če nimam nič (day-off, vikendi) pa rada vsaj do 11h potegnem. Rzalog je spet pomankanje spanca od celega tedna + ponočevanje (bodisi kje zunaj na žuru bodisi doma za knjigo ipd.).

Sicer mi je pa super, ko se kdaj sama od sebe zbudim ok. 8h (običajno, ko delam nekaj mesecev zapored, začnem še ob vikendih bolj zgodaj vstajat, khm, bolje rečeno zbujat :D), poleti raje še prej, ker obožujem poletna jutra in mi jih je žal prespati.

Vstanem pa včasih težko, včasih lahko, če je treba v službo, raje izberem način kot SPA in se katapultiram iz postelje ob prvem zvoncu, sicer lahko nazaj zaspim.

Vstajam ponavadi tam okoli 7 - 8h. In navadno brez problema vstanem. Spat pa grem okoli polnoči. 

Sovražim zgodnje vstajanje, sploh pozimi, ko je še temno zunaj in ledeno  (poleti za na morje mi npr. ni niti približno tako težko vstat). Za v službo vstajam okrog pol sedmih, kar niti ni tako zelo grozno zgodaj, ampak meni je bedno. Zjutraj sem vsa upočasnjena, zato si najprej umijem zobe in skuham močno kavo, potem se pa odvlečem v kopalnico. Sicer sem se že malo navadila in mi ni več tako grozno kot včasih, ampak bi vseeno z veseljem spala do osmih ali devetih. Med vikendom pa vedno vsaj do desetih (kaj dosti dlje ponavadi ne, ker me od preveč ležanja boli glava - včasih sem pa komot spala do 12h ali 13h :D).

Mi gre pa na živce, da sem med tednom večino časa vsa zaspana, za vikend pa skoraj pol dneva prespim in potem mi ostane premalo frej časa.