
Vstajanje... Včasih, ko sem se vozila v službo v Lj iz Nm, sem vstajala ob 5h, ker nisem smela zamudit avtobusa. Hodila sem spat najkasneje ob 22h. Pa je šlo, sem se navadila in je bilo vse ok.
Potem sem se 'preselila' v Lj, kjer imam 15 minut peš do službe oz. 5 minut če grem z mojim z avtom, ker mu je sproti. Zdaj vstajam čedalje bolj pozno, tudi ob pol 8, spat hodim pa med 10 in 11. Mi je pa grozno vstat, ne glede na uro, razen ob vikendih. Po moje gre za alergijo za službo.
Definitivno pa lažje vstanem poleti, zdaj me ta tema ubija in bi nonstop spala. Recimo ob 6 mi telo govori da je ura 8,9 in da bo treba počasi v mižale.

Tako da spoštovanje vsem, ki lahko vstajate 'sredi noči'.

































.
), vstala, pojedla kosilo in od treh naprej spet zaspala do pol petih, petih
... zunaj pa je bil tak lep sonček. Če bi bila pomlad, bi se lahko zgovarjala na pomladansko utrujenost ... tako pa ... danes popoldne sem spet zaspala za eno uro in ko sem se zbudila sploh nisem vedela kje sem ... sem mislila, da moram že v službo
.

pol pa ni problem več dalje...je pa očitna razlika poleti, ko se že zaradi sonca prebudim prej, ker mi je škoda dneva pa magari sem ponoči gor do 2 vjutro....











), med vikedom pa okoli ob osmih oziroma do devetih. Pozimi mi je kar težko vstati iz tople postelje (hvala bogu, da imam tako službo, da lahko kasneje delam), ker me zebe ko psa , ko vstanem, čeprav imam toplo spalnico ...
Samo kaj, ko sem tako zmrzljive sorte
. Poleti pa mi ni težko vstati že ob šestih, tudi če nimam nobenih obveznosti. Spat pa grem od 22. pa do 24., odvisno, kaj imam
.

