, pa bi ja še malo vina vlila, da bi bilo boljše
Jaz pa tako razmišljam: Produktivna sem takrat ko se odločim da bom, ne glede na uro
(oziroma ura ne vpliva na to). Zelo rada spim, ampak ker se zavedam, da potem marsikaj (lepega) zamudim, ne spim v nedogled
. Imam pa rada nek ustaljen ritem
in sedaj v času študija tega ni in mi ni prav nič všeč, ker vstajam vsak dan drugače
. Sem pa vso srednjo šolo vstajala ob5.30, ker se mi je malo čez 7 začel pouk. Zjutraj bi komot vsak dan vstala ob 7h, ker takrat moj vstaja, ampak kar rada potegnem še za kako uro ali dve, če nimam obveznosti
. Če pa imam kakšne obveznosti (veliko dela, ali da moram kam it) pa raje vstanem prej in vse to do poznega popoldneva naredim, ker pozno popoldne in zvečer rada počnem bolj prijetne stvari in mi je grozno odveč kaj "nujnega" početi. Zvečer pa hodim spat okoli 23ih (včasih prej, včasih kasneje). Če se kaj "dogaja" pa brez problemov potegnem do jutranjih ur (potem pa seveda spanje do kake 12ih).
Evo na splošno lahko rečem, da po šesti uri zjutraj komot vstanem brez kakšnih hudih dolgotrajnih muk.



































Pa bi morala vstat ob sestih, ker me pol vedno čas povozi. Ampak sem se tak grdo navadila, da ne morem kar dvignit riti s postelje, ko zvoni ura. Vstat mi je pa isto težko, pa če grem pat on polnoči ali ob osmih zvečer. Ne morem pomagat.

). Zjutraj ponavadi še kosilo skuham, perilo obesim, prejšnje zložim, zlikam kaj, kak mail pogledam, zajtrkujem, tud lase si vedno zjutraj perem in sušim,... včasih celo malo potelovadim :>


. Za v službo vstajam med pol sedmo in sedmo, pa mi je to čisto prezgodaj. Sem bolj nočna ptica in hodim pozno spat, ko je treba vstati, bi pa še tako spaaaala 

če moram jaz slučajno kdaj vstat ob 4.30, sem do kake 12h čisto zanič, pol se malo zbudim za par ur in zvečer sem spet zanič. Tako da res občudujem ljudi, ki to zmorejo. Zelo občudujem tudi tiste, ki jim je dovolj manj kot šest ur spanja na dan.






