kot tudi odvajanje od dude, flaške in podobno. Po mojih izkušnjah
otroci niti toliko ne komplicirajo, kot kompliciramo starši, ki se nam
ponavadi zdi, da je otrok še premajhen, premalo zrel itn., skratka smo
v bistvu nekoliko nagnjeni k razvajanju.
Glede dojenja bi rekla, da nima smisla pametovati za druge, zakaj ne bi
vsaka dojila, kakor ji paše. Jaz sem za dojenje dala vse od sebe in mi
je veliko pomenilo, po drugi strani pa sem bila tudi čisto zadovoljna,
ko je hčerka malo po prvem letu izgubila interes in se tako rekoč sama
odstavila. Meni osebno ne bi odgovarjalo dojiti predolgo po prvem letu,
poznam pa žensko, ki ji je čisto fajn dojiti še pri 4 letih.
Obupni pa se mi zdijo primeri, ko ženske na silo nehajo dojiti že po
nekaj mesecih, ker se jim preprosto ne da. Prijateljičina sodelavka je
nehala, ko je bil otrok star šele 1 mesec, in je rekla, da je "preveč
zamudno". No, to se mi pa ne zdi čisto fer do dojenčka.