Zdravo dojenje

Ljubljana - Slovenija je bila večkrat izpostavljena kot primer dobre prakse na področju spodbujanja dojenja, je na predstavitvi poročila o sodelovanju pri projektu EU za pripravo akcijskega načrta za zaščito, spodbujanje in podporo dojenju povedala Polonca Truden-Dobrin z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).

Izsledki raziskav so pokazali, da ima dojenje otrok številne pozitivne učinke, še posebej to velja za izključno dojenje. To je naravni način prehrane za optimalno telesno in duševno rast in razvoj dojenčka, ki zmanjšuje tveganje za bolezni dihal in prebavil v otroštvu. Hkrati pa ima tudi dolgoročne učinke na zdravje posameznika. Zmanjšuje namreč tveganje za debelost v kasnejšem življenju in za nastanek sladkorne bolezni.

Dojenje zmanjšuje tveganje raka

Dojenje ima tudi pozitivne vplive na telesno in duševno zdravje mamic. Znižuje tveganje za nastanek raka dojke in raka jajčnikov ter omogoča hitrejšo izgubo med nosečnostjo pridobljenih kilogramov. Pozitivne učinke dojenja so strokovnjaki sicer ponovno začeli odkrivati že v 70. letih, ko je obolelost otrok precej narasla. Kot so ugotovili, je do tega prišlo zaradi zanemarjanja dojenja kot načina prehrane dojenčkov.

Odstotek dojencev ob odpustu iz porodnišnic upada

Člani NOSD so predstavili tudi svoje načrte za razširitev projekta Novorojencem prijazne porodnišnice na vse zdravstvene ustanove. V NOSD so se za ta korak odločili, ker odstotek dojenih otrok ob odpustu iz porodnišnic v Sloveniji dokaj hitro upada. Mati in novorojenček se v porodnišnicah, ki so prek projekta za spodbujanje dojenja dobro usposobljene, nahajata le tri dni po porodu, kasneje pa se večkrat srečujeta z zdravniki in zdravstvenim osebjem v drugih ustanovah, ki bi lahko vplivali na podaljšanje obdobja dojenja otrok.

Ob koncu so člani NOSD najavili še mednarodni teden dojenja, ki ga v Sloveniji obeležujemo oktobra, in ponatis knjižice Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater, ki jo ob porodu v porodnišnici prejmejo vse mame. (STA)

Zakaj dojenje upada, bi se pa dalo razpravljat. najprej te v ljubljanski porodnišnici babica nadere, da tud rodit ne znaš ( halo, a to vsak dan delam? ), pol ti pa nobena sestra ne pomaga pri dojenju. Ko sem prosila za pomoč pa reče, a ne znate. In tako sem se pri Nejcu matrala 3 tedne, pol pa obupala in sva bila na flaši.

Rok je rojen v Izoli, so mi pokazali, kako se doji in nisva imela nobenih problemov.

To da pa dojeni nimajo problemov s prehladi, je pa bla, bla. Vsaj pri mojih dveh ni držalo.

Če boste rojevale v Lj porodnišnici, prosite za oddelek B, če pa je zaseden, pa C.

To knjigo pa tudi jaz toplo priporočam.

Pred porodom si bila lahko samo na D, razen, če je to bilo že precej let nazaj ali pa je bil D popolnoma zaseden. A, B in C pa so samo za otročnice.

Na vsakem oddelku se najde tudi kakšna čudna sestra, tudi na B, ampak na splošna pa bi gotovo priporočala B. C pa je, odkar je druga glavna sestra, tudi vse boljši.

Aha, torej že precej let nazaj.

Ali se spomniš, če je bilo glavni sestri ime Vesna?

samsara je napisal/aTe ni več.

Mogoče se pa odločim za ponoven obisk.