Ne vem, kaj naj rečem, ker sem se totalno sedaj 
, od same sreče, ker tako mislite, Bushy sem te razumela, da govoriš v svojem in imenu in pa tudi v imenu planetovk. Glede intervjuja so že 2x klicali brata (ne vem, če je primerno da objavljam kateri časopis, ker to še ni nič zagotovo). Brat je dal moj email in sedaj čakam, da se mi oglasijo.
Moja mami je razočarana nad nekaterimi stvarmi, ki sem jih doživljala od doktorjev v Slo (Bushy poznaš aqva muskularno - no tako so to delali z menoj, da vidijo, ali me res boli, ali le mislim da boli, zjutraj pridejo zdravniki in te sprašujejo, kako je inekcija pomagala......pa da ne naštevam). Moja mami taka ponižanja ne more preboleti, tako kot sem jih jaz, in zato ni glih za to, da ga dam, ker misli, da bo vse kontra napisano, kot bi jaz povedala. Ona ne more pozabiti, ko jih je prosila, da mi pomagajo, a dohtorji so bili mišljenja, da samo ne želim v šolo.
Jaz jih sedaj več ne krivim, ker danes se take podle stvari dogajajo, da ne moreš nikomur verjeti. Ljudje so marsikaj sposobni narediti, samo da dobijo invalidki penzion....na žalost, se je na meni prelomilo. Vem samo to, da z jezo ne bom ničesar dosegla, lahko bom pa z besedo, lahko pomagam, kajne.
Zmeraj sem druge tolažila, to mi je v krvi. Raje sem videla, da so drugi nasmejani, jokala sem od sreče, ker so drugi srečni in ne nad svojo nesrečo. Goga sosede sva, vendar se ne poznava zelo dobro, lahko si mogoče samo slišala kaj o meni, ker včasih sem bila drugačna, bolj polna jeza.
Raje bi vam, Planetu lepote, dala svoj intervju, vsaj vem, da bi bilo napisano tako, kot sem jaz povedala, in vem, da bi obrodilo plodove.
Enkrat sem šla skozi intervju in bila pred kamerami in na radiu, ker sem bila nagrajenka Androgoškega centra l.2000. In lansko leto sem bila zopet nominirana, vendar sem bila prepozna s spisom, tako da ni bilo nič. Letos pa nimam pojma zakaj kličejo, brat pravi da sem bila vzorna učenka in bla bla bla...Sem hotela dati link, pa mi noče odpreti - če se bo kateri dalo, da malo pobrska in pogleda, bi lepo prosila, da še meni pošljete (napisana je zgodba in slikica je priložena Zaupanje dela čudeže ali nekaj takega....).
Spet sem se razpisala. Iskrena hvala na podpori in prijateljstvu. Nimate pojma, koliko mi pomenijo vaše besede, zaradi tega je trenutek lep.
Danes sem tako srečna, ker že od včeraj lahko hodim. Imam še majhne bolečine ampak da se hoditi - še kar nosim tisti korzet iz gipsa, a tudi tega bo kmalu konec.
Če bom dala intervju, vas bom vsekakor obvestila, a mislim, da bom zaradi tega morala specialno v SLo, kar trenutno ni mogoče.
Toliko zdravstvenih težav, pa kljub temu toliko optimizma 
domov, in ne obnaša se do mene, kot da sem kaj bolana, nasprotno. 
Zato pravim, da pojdi na intervju, sicer ti ga uprizorimo tu 
, dobro bo zate, ker bo/je priznanje, dobro bo pa tudi za vse bralce in poslušalce, ne samo bolnike. Če bo v pisni obliki, se priporočam(o) za objavo 
)Pa če verjameš ali ne, tudi meni, ki sem zdrava, si pomagala prebroditi marsikateri naporen dan s samo seboj). 
. 
, 
, 
tako dobro se počutim - upam, da bo še tako naprej.
