Zaljubljena v profesorja

Najprej lepo pozdravljeni! Na PL sem novopečena članica in kolikor sem preiskala teme, takšne še ni bilo. Najbolje, da kar preidem k bistvu.

že eno leto in pol sem zaljubljena v profesorja, ki me poučuje na gimnaziji. Seveda gre za tipično zaljubljenost in nič več, v isti sapi pa lahko povem, da do njega že lep čas gojim tudi globlja čustva. Glede na to, da se poznava že iz časov, ko še nisem bila njegova učenka, lahko trdim, da sem nanj neke vrste navezana, saj mi je prej (preden sem prišla na šolo, kjer poučuje) posvečal več pozornosti, najin odnos je bil bolj sproščen, zdaj pa se verjetno čuti dolžnega, da me pri pouku upošteva prav toliko kot druge in nič več. V tem letu in pol se je torej najin odnos spremenil (za moje pojme seveda na slabše) in on je postal "zapet", saj noče dajati drugim vtisa, da mi pri ocenah pogleda skozi prste (česar tako ali tako ne počne). Odkar sem spoznala, da do njega čutim več kot samo zaljubljenost, ki slej ko prej mine, je minilo že leto in pol, v vsem tem času pa nisem niti enkrat imela kakšne simpatije, prav tako nisem bila z nikomer skupaj, saj mi pri vrstnikih več sploh ne "potegne". Ne zanimajo me fantje mojih let, ker se v splošnem gledano niso pripravljeni spuščati v resno zvezo in jim pri puncah gre samo za eno stvar, do česar pa še meni ni. Nikoli ne grem ven, ker ne maram diskotek, kjer je skoraj vsak opit, včasih grem na kakšno pijačo, pa še to zdaj več ne. Preprosto nimam volje do ponočevanja, ker tam ni njega. Ko sem pred letom in pol zaupala svojo zaljubljenost starejši sestri, mi je kar odleglo, saj nihče drug ne ve nič o tem. Takrat mi je sestra rekla, da je to zagotovo neka faza, ki jo bom dala skozi in se naveličala misliti nanj, toda zmotila se je. Še danes jo kdaj pa kdaj prosim, da greva na pijačo v lokal v njegovem kraju, ampak njega nikoli ne srečam. Vedno je na tistih prireditvah, koncertih itd., kjer mene ni. Jaz pa si vsak večer predstavljam, kako bi se odvijal scenarij, če bi bila kdaj skupaj... predstavljam si, kako bi se najino spoznavanje začelo, kako bi preživljala čas skupaj in druge traparije. Vse to je seveda samo v moji glavi in bojim se, da teh lepih stvari ne bom mogla nikoli uresničiti z njim, jih realizirati in pozabiti na dni, ko samo premišljujem o njem. Moteče je predvsem to, da je od mene starejši 14 let. Kolikor vem, punce nima. To, da me poučuje, se da urediti. željo se imam prepisati na šolo, ki me veseli in tako več ne bi bil problem, da bi ga suspendirali (v primeru, če bi kaj imel s svojo dijakinjo).

Mi zna kdo dati kakšen nasvet, kaj lahko storim v tem kočljivem položaju? Kako naj ga opozorim nase, da bo name gledal kot punco, s katero bi lahko kdaj bil skupaj in ne kot svojo učenko? Ali bi imela takšna zveza sploh svetlo prihodnost? Sama sem pretehtala že dosti možnosti in ne vidim razloga, zakaj ne bi nekoč bila skupaj. Če bi seveda naneslo tako... Starostna razlika mene osebno ne moti. Moja sestra je stara 25 let in ima resnega fanta, s katerim sta že dolgo skupaj, on pa je od nje starejši 10 let. Res je to manj kot pri nama, ampak vseeno. Takšnih in podobnih primerov je veliko in po moje to ni nič slabega. Ne pravijo zaman, da si star toliko kot se počutiš. Sploh pa ljubezen ne izbira let. In midva sva v letih narazen ravno toliko, da mi sodeč po letih še ne bi mogel biti oče (če gledamo s tega vidika). Včasih si nekatere izberejo življenjskega sopotnika, ki je RES veliko starejši, pa razlika ni zelo opazna.

Kaj pa menite vi? Zanima me vaše stališče glede tega.

Pa lp!

Jaz ti svetujem, da uživaš, se veseliš pohodov v šolo, ko ga boš videla in se pridno učiš, da boš nanj naredila kar najboljši vTis. Saj veš, da si profesor-učitelj ne sme privoščiti niti koketiranja (kaj šele razmerja z mladoletno učenko). No vsaj zrel, zdrav in fajst profesor. takšen, ki je vreden občudovanja. Uživaj (kot Alexa pri svoji diplomski).!! Seveda lahko tudi sanjaš, kaj bi bilo, če bi bilo...

Ja, ampak je razlika med 14 (toliko sem imela jaz v prvem letniku srednje šole) ali 18 let.  Če ima 18, lahko še čisto malo počaka in gre potem v akcijo.

Aja, pozabila sem napisati-stara sem 16 let in pol. Še en letnik me bo učil, v 4. pa več ne, ker si ne bom njegovega predmeta vzela na maturi.

Drugače pa hvala, da ste napisale kar mislite, vesela bom, če bo še kdo drug napisal kaj bi se dalo narediti, ko bom iz gimnazije.

Svetujem ti, da poslušaš predhodnice, saj je moje mnenje isto. No, ko boš iz gimnazije, pa bodo stvari sigurno lažje. Zelo dvomim, da se bo sedaj profesor zapletal s tabo, saj mu to prinaša cel kup težav, saj si njegova dijakinja, po vrhu pa še mladoletna. In glede na to, da si napisala, da nimaš nič privilegijev, je verjetno človek, ki se drži pravil. Sedaj pa najprej naredi gimnazijo, da bo vsaj ta ovira čimprej za tabo, in če boš po končani gimnaziji, še čutila ista čustva, bo še čas, da z njim kaj ustvariš. Če ima seveda tudi on tak interes.

Mogoče bosta čez par let prišla skupaj, če pa ne, pa se ne sekiraj... lahko je v resničnem življenju čisto druga oseba kot v učilnici. Pomisli, lahko ti sploh ne bi bil več simpatičen, ko bi ga spoznala v pravi luči. Tolaži se, da te nekje čaka nekdo, ki bo vsaj približno tvojih let in bosta ta prava za skupaj!

Se strinjam, itak pa mas komej 16 let on pa ima 30, joj to je pa velik velik preveč