Obujam staro temo. Bila sem na strani Prijatelji životinja in me je kar pretresla...
Edino kar lahko v tem trenutku rečem je: ljudje smo najhujše pošasti, kar jih premore ta planet (kao najbolj inteligentni, ampak kljub temu brez srca, ali še huje, zavestno počnemo najbolj okrutne stvari za lasten užitek - da ne bi kdo rekel, da gre tu za potrebo!).
Če bi vsakič, ko je pred mano meso, pomislila na tele fotografije in video posnetke, sigurno ne bi dala niti pikice vase.
Sicer pa že od nekdaj ne maram mesa - se prav spomnim, kako so me v vrtcu posiljevali z mesom, pa mi je včasih uspelo, da sem ga skrila pod krožnik in podobno. Včasih pojem kakšen puranji zrezek ali pa tuno Rio Mare, tako da mesna prehrana pri meni že od nekdaj ni ne vem kako pomembna. In več ko vidim, več kos lišim, bolj me mine, da bi še tisti puranji file enkrat na 14 dni sploh pojedla. In najbrž ga tudi ne bom. Pogrešala ga itak ne bom, saj imam že celo življenje nek odpor do mesa, salam in podobnih zadev (pa kot otrok sveda niti vedela nisem za kakšne etične razloge ipd).
Res šok! In tisti jok, ki ti seže do srca. Še dolgo mi ne bo šel iz glave...
Treba je prevzeti odgovornost zase! Vsak se na koncu odloči po svoji vesti, odvisno koliko ti kaj pomeni oz. koliko ti nekaj resnično seže do srca...
.
