za ženstvene osebnosti je čustvovanje varanje, za moške pa fukljanje.
je že tako, da ženske osebnosti težje odpuščajo čustveno navezanost na drugo. seksualno še nekako prebolijo, če jim partner zagotovi, da je šlo samo za fúk, in da je prava ljubezen ostala doma, prave ljubezni brez večih teles za spolni kontakt pa ni, drage moje princeske. happily ever after v svetu patološkega narcisizma (píčke ste vedno bolj razvajene, tipi pa egoistični) ne obstaja.
kar pa se moških osebnosti (ni nujno, da se nahajajo tudi v moških telesih) tiče, pa nikakor ne morejo odpustiti, če se je njihova partnerka micimacila z drugimi moškimi, ker je slika drugega kúrca v píčki tvoje partnerke vedno hudo travmatična še posebej, ko ti jo nastavi v lizanje. jaz je nikoli nisem mogel, če sem vedel, da se mi je prasica gonila okoli (čeprav sva se tako zmenila). pri varanju je pa še vse skupaj težje, ker fúkaš tisto, kar misliš, da je samo tvoje. kar se pa čustvene komponente tiče, pa me prav nič ne moti, če se moja bitch objemčka s kakšnimi gejskimi prijatelji, ali pa če se ljubčka s kakšnimi tipi. samo, da ne micimaci.
tako, zdej grem pa drkat, pa spat. bošorno, bošerna!